Spoštovane kolegice in kolegi,
v skladu s sklepom, sprejetim dne 12.1.2016 na seji Upravnega odbora zbornice, vas opozarjamo na obveznosti odvetnikov do potrošnikov po Zakonu o izvensodnem reševanju potrošniških sporov ter vam posredujemo napotke glede uporabe nekaterih določb zakona, ki se nanašajo tudi na odvetnike.
1. PRAVNA PODLAGA
Dne 14. novembra 2015 je stopil v veljavo Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov – ZIsRPS (Uradni list RS, št. 81/2015 z dne 30. 10. 2015). Zakon ureja izvensodno reševanje domačih in čezmejnih sporov, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij med ponudnikom blaga in storitev ter potrošnikom, ter se rešujejo s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (izvajalec IRPS).
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti (1. točka prvega odstavka 4. člena ZIsRPS).
Ponudnik je pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na svojo pravnoorganizacijsko obliko. Obveznosti, ki jih imajo ponudniki po ZIsRPS, imajo tudi druge pravne in fizične osebe, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, če zagotavljajo potrošnikom blago in storitve (2. točka prvega odstavka 4. člena ZIsRPS). Med ponudnike po ZIsRPS se torej štejejo tudi odvetniki.
2. DOLŽNOSTI ODVETNIKOV PO ZIsRPS
2.1. Obveznost informiranja pred sklenitvijo pogodbe
ZIsRPS določa obveznost obveščanja potrošnikov s strani ponudnikov, in sicer mora ponudnik na svoji spletni strani, v morebitnih splošnih pogojih poslovanja oziroma na drug primeren način pred sklenitvijo pogodbe objaviti podatke o svojem priznanem izvajalcu za reševanje spora, ki ga lahko potrošnik sproži v skladu s tem zakonom (v nadaljevanju izvajalec IRPS). Ponudnik objavi vsaj firmo, elektronski naslov in telefonsko številko izvajalca IRPS oziroma izvajalcev IRPS (1. odstavek 32. člena zakona).
Ponudnik, ki ne priznava nobenega izvajalca IRPS kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora, ki ga potrošnik lahko sproži v skladu z ZIsRPS, potrošnika na to posebej opozori na svoji spletni strani in v splošnih pogojih poslovanja, ali na drug primeren način, če nima spletne strani in splošnih pogojev poslovanja (3. odstavek 32. člena zakona).
V 39. členu ZIsRPS določa globe za kršitve obveznosti obveščanja.
– Kako izpolniti zakonsko obvezo?
Zadeva je najlažje rešljiva v primeru, ko ima odvetnik vzpostavljeno spletno stran, saj bo zahtevane informacije (vsaj firmo, elektronski naslov in telefonsko številko izvajalca IRPS) objavil na njej. V primeru, da odvetnik le te nima, pa mora informacije zagotoviti na drug primeren način.
Za primeren način objave po ZIsRPS šteje vsak način, s katerim je stranka (potrošnik) jasno, enostavno in razumljivo seznanjena z zahtevanimi informacijami o priznanem odvetnikovem izvajalcu IRPS, oziroma da odvetnik ne priznava nobenega izvajalca IRPS za reševanje potrošniških sporov, še pred samo sklenitvijo dogovora o izvedbi posla.
V primeru torej, da odvetnik nima vzpostavljene spletne strani, se za primeren način seznanitve stranke (potrošnika) šteje obvestilo o predmetnih informacijah, ki je ustrezno označeno in izobešeno na vidnem mestu v poslovnih prostorih odvetnika.
2.2. Opozorilo v primeru zavrnjene pritožbe
ZIsRPS v 2. odstavku 32. člena nalaga ponudnikom, ki bodo neposredno prejeli pritožbe svojih strank in le te za potrošnika ne bodo ugodno rešene po ponudnikovem notranjem pritožbenem postopku, obveznost obveščanja potrošnika o priznanem izvajalcu IRPS skupaj z razlogi za zavrnitev pritožbe na trajnem nosilcu podatkov.
Gre za trajni nosilec podatkov v smislu Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot), saj ZIsRPS tega pojma ne opredeljuje. Skladno z ZVPot med takšne nosilce štejejo zlasti papir, ključi USB, CD-ROM, DVD, spominske kartice ali trdi diski računalnikov in e-pošta.
– Kako izpolniti zakonsko obvezo?
Glede na navedeno odvetnikom priporočamo, da se kot trajna nosilca podatkov za obveščanje strank (potrošnikov) o razlogih za zavrnitev pritožbe in priznanem izvajalcu IRPS po ZIsRPS uporabljata papir in e-pošta.
Jožef Majer, odvetnik iz Maribora je bil z dnem 18.5.2015 izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, iz razloga po 9. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu.
Za prevzemnico pisarne odvetnika Jožefa Majerja je bila določi odvetnica Maja Praviček, Partizanska c. 30, Maribor. Glede na navedeno Jožef Majer ne sme več zastopati kot odvetnik.
Ker smo na Odvetniški zbornici Slovenije zasledili, da so nekatere stranke napačno informirane, da Jožef Majer ne sme opravljati odvetniškega poklica eno leto, vas obveščamo, da bo slednji lahko opravljal odvetniški poklic zgolj v primeru ponovnega vpisa v imenik odvetnikov, ne pa že po preteku enega leta od izbrisa iz imenika odvetnikov.
Obveščamo vas o sodbi ECJ z dne 15. januarja 2015 v zadevi C‑537/13, kjer je sodišče odločilo:
Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da se uporablja za tipske pogodbe o pravnih storitvah, kot so te iz zadeve v glavni stvari, ki jih skleneta odvetnik in fizična oseba, ki ne uresničuje ciljev, ki spadajo v okvir njene poklicne dejavnosti.