Spoštovane kolegice in kolegi,

objavljamo priporočila v zvezi z davčnimi inšpekcijskimi nadzori odvetnikov/odvetniških družb,  ki vam bodo omogočila čim boljšo pripravo na sam davčni inšpekcijski nadzor ter ustrezno ravnanje v okviru tega postopka:

– pred prejemom sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru naj odvetnik uredi vse akte, ki jih je dolžan imeti po zakonu ali podzakonskih predpisih

– o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora naj obvesti zbornico

– v primeru znatne spremembe osebnega premoženja v preteklosti, naj poskrbi za verodostojna dokazila (praviloma pisna, lahko tudi priče)

– v primeru nepojasnjenih prilivov na bančnem računu ali nepojasnjenega povečanja osebnega premoženja, se priporoča preučitev samoprijave po 55. členu ZDavP-2

– v primeru neobičajnih, sploh ne nujno nezakonitih transakcij, naj poskrbi za dokazila in se posvetuje glede njihove pravilne računovodske izkazanosti z vidika davčnega prava (pravočasna priprava učinkovite pravne argumentacije v primeru naknadnega davčnega inšpekcijskega nadzora)

– odvetnik naj opravi popis svojih spisov, kolikor tega ni že opravil; odvetnik naj ne omogoči vpogleda v odvetniške spise (opozarjamo, da ni zakonske podlage za pregledovanje vsebine posameznega spisa s strani davčnega inšpektorja, zadostuje, da se davčnemu inšpektorju omogoči vpogled v popis spisa; enako tudi Informacijska pooblaščenka v neobvezujočem mnenju št. 0712-609/2008/2)

– po prejemu sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora naj preveri računovodsko dokumentacijo za obdobje, ki je predmet pregleda in po potrebi »nevtralizira« (anonimizira) listine, če meni, da bi lahko ogrozil poklicno tajnost

– vpogleda naj v davčne evidence na podlagi 34. člena ZDS-1

– med postopkom naj vpogleda v svoj davčni spis pri davčnem organu (ne nujno samo enkrat), s čimer se seznani z »delovnimi« podatki inšpektorja v konkretnem postopku

– po možnosti naj poizve, ali so tretje osebe DURS posredovale informacije

– med samim pregledom poslovnih prostorov naj zagotovi prisotnost pooblaščenca, predstavnika OZS oziroma prič

– evidenc, ki jih ni dolžan voditi po zakonu ali na njem temelječem predpisu in jih ne vodi, ni dolžan predložiti davčnemu organu, če pa jih že vodi, jih na zahtevo davčnemu organu predloži na način, da ni ogrožena odvetnikova poklicna tajnost

– v pogovoru z davčnim inšpektorjem naj ne navaja imen strank, če do tega pride, pa naj stranke obvesti, da niso dolžne razkriti podatkov, ki so varovani s poklicno tajnostjo (Poklicna tajnost je določena v korist stranke. Ni sprejemljivo, da bi davčni ali drug organ, ki bi kakorkoli izvedel za strankino ime, od slednje zahteval zaupno dokumentacijo, ki je ne bi mogel dobiti od odvetnika.)

– zaradi varstva poklicne tajnosti naj ne dovoli kopiranja podatkov v elektronski obliki

– v primeru spora o načinu in obsegu sodelovalne dolžnosti se priporoča vložitev tožbe v upravnem sporu in predloga za izdajo začasne odredbe, kot tudi prijava kršitve nadzornemu organu po ZVOP-1. Pravna podlaga za upravni spor je 2. odst. 157. člena Ustave RS (po 1. odst. 4. člena oziroma 7. členu ZUS-1). V poštev pride tožba po 2. oz 3. odst. 30. člena ZUS-1. Sočasno bi odvetnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 32. člena ZUS-1.

– morebitne kršitve naj uveljavlja sproti in nato še v pripombah na zapisnik

– uporabi naj pravna sredstva po ZDavP-2 oziroma ZUS-1

Odvetniška zbornica Slovenije

Izjava sprejeta na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije dne 25. 04. 2009

»Slovenski odvetniki so na svoji skupščini dne 25. 04. 2009 v zvezi z neresničnimi trditvami o težnjah po dvigovanju cen odvetniških storitev sklenili opozoriti javnost, da se v zvezi z novim zakonom o odvetništvu niso zavzemali za dvig cen svojega dela, ampak so v interesu državljanov želeli dejansko zagotoviti samostojnost in neodvisnost odvetništva.

Ni namreč mogoče sprejeti zakonodajnih rešitev, ki določajo, da kruh odvetnikov določi in reže tista država, ki je v številnih postopkih dejansko največji nasprotnik državljanov.

Kakor tudi ni mogoče pričakovati, da bo odvetnik neodvisen in samostojen nasproti državi, če bo od vsakokratne politične garniture odvisno, ali bo nekdo po končanem disciplinskem postopku, ki ga bo zoper njega sprožila ta ista država, še lahko opravljal svoje delo ali ne.

Slovenski odvetniki so bili na današnji skupščini popolnoma enotni, da želijo v teh težkih časih – kot vedno do sedaj v zgodovini slovenskega naroda – deliti usodo s svojim narodom in je glede na zapisano višina vrednosti odvetniške tarife v tem času popolnoma nepomembna.

Če bi prišlo do referenduma ali kakršnekoli spremembe zakonodaje, je treba ljudem pošteno povedati, kaj je v njihovem interesu in kaj je politična manipulacija.«