Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
obveščamo vas, da je Evropska komisija objavila Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2026 (EU Justice Scoreboard), ogledate si ga lahko TUKAJ.
Gre za štirinajsto izdajo Pregleda stanja na področju pravosodja v EU – letnega poročila, ki zagotavlja primerjalne podatke o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov med državami članicami EU.
Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2026 še naprej preučuje dejavnike za izboljšanje kakovosti pravosodja, in sicer: dostop do pravosodja za javnost in podjetja, ustrezna finančna in kadrovska sredstva ter digitalizacijo.
Komisija poudarja, da imata razpoložljivost brezplačne pravne pomoči in višina sodnih taks velik vpliv na dostop do pravosodja, zlasti za ljudi, ki živijo v revščini ali so izpostavljeni tveganju revščine. Višina sodnih taks je od leta 2016 ostala večinoma stabilna, čeprav so bile v štirih državah članicah sodne takse višje kot leta 2024, zlasti pri sporih majhne vrednosti. Breme sodnih taks je pri sporih majhne vrednosti še naprej sorazmerno višje. Težave pri uveljavljanju brezplačne pravne pomoči v kombinaciji z visokimi sodnimi taksami bi v dveh državah članicah lahko odvračale ljudi, ki živijo v revščini, od dostopa do pravosodja. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2026 že tretjič prikazuje višino pravne pomoči, izplačane zagovornikom v konkretni kazenski zadevi (Slika 24), in prvič višino pravne pomoči za odvetnike v civilni zadevi (Slika 25). Obe sliki kažeta, da med državami članicami obstajajo velike razlike v zneskih, ki bi bili odvetnikom izplačani iz javnega proračuna.
Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2026 nadaljuje z analizo načinov, kako države članice spodbujajo prostovoljno uporabo alternativnih metod reševanja sporov (ARS) (Slika 27), vključno z možnostjo uporabe digitalnih tehnologij.
Slika 30 kaže, da imajo vse države članice nekatere posebne ureditve za otrokom prijazno pravosodje in postopke, tako v civilnih kot v kazenskih postopkih oziroma postopkih za mladoletnike. 11 držav članic ima vzpostavljenih vseh devet spremljanih posebnih ureditev, med katerimi so na primer spletno mesto, ki je posebej zasnovano tako, da je prijazno otrokom, in telefonske linije za pomoč, ki ponujajo informacije o pravosodnem sistemu, ali ukrepi za ločeno pridržanje otrok od odraslih, kadar jim je odvzeta prostost. V vseh državah članicah so zasebnost in osebni podatki otrok, udeleženih v sodnih ali izvensodnih postopkih, zaščiteni v skladu z nacionalno zakonodajo. Poleg tega imajo vse države članice otrokom prijazne specializirane prostore/zaslišanja, kjer se otroke lahko sasluša. Pregled posebnih ureditev za otroke, ki so v kazenskih postopkih udeleženi kot žrtve ali osumljenci in obdolženci (Slika 31), na primer kaže, da vse države članice zagotavljajo informacije o pravicah žrtev ali osumljencev ter o postopkih na otroku prijazen način, v 25 državah članicah pa se kakršna koli oblika odvzema prostosti otrokom uporablja le kot skrajni ukrep in za najkrajši možni čas.
Na področju finančnih sredstev Pregled stanja v EU ugotavlja, da so se v letu 2024 splošni državni izdatki za sodišča glede na število prebivalcev povečali v vseh državah članicah razen v eni, medtem ko so se v primerjavi z BDP zmanjšali v petih državah članicah. Še vedno so opazne velike razlike med državami članicami v ravni porabe, tako na prebivalca kot v odstotku BDP (Sliki 33 in 34).
DIGITALIZACIJA PRAVOSODJA
Od leta 2021 pregled stanja na področju pravosodja v EU vključuje obsežen in podroben razdelek o vidikih, povezanih z digitalizacijo pravosodja. Čeprav države članice že uporabljajo digitalne rešitve v različnih kontekstih in v različni meri, je še veliko prostora za izboljšave.
Vseh 27 držav članic zagotavlja nekaj spletnih informacij o svojem pravosodnem sistemu, vključno s spletnimi stranmi z jasnimi informacijami o dostopu do pravne pomoči, sodnih taksah in merilih za upravičenost do znižanih taks (slika 39). Devet držav članic na primer uporablja klepetalnice, ki javnosti pomagajo najti informacije o pravosodnem sistemu. 22 držav članic zagotavlja jasno vidne in razumljive informacije o odškodninah žrtvam. Šest držav članic ima digitalno pripravljena postopkovna pravila (slika 40), ki v celoti omogočajo uporabo komunikacije na daljavo in dopustnost dokazov samo v digitalni obliki. V 20 državah članicah je to mogoče le v omejenem številu primerov. Kljub temu je bil od leta 2020 na tem področju dosežen stalen splošni napredek.
Slika 41 prikazuje uporabo digitalne tehnologije s strani sodišč in tožilstev. Kaže, da države članice ne izkoriščajo v celoti potenciala, ki ga dovoljujejo njihova procesna pravila (glej sliko 40). Sodišča, tožilci in sodno osebje držav članic že imajo na voljo različna digitalna orodja, kot so sistemi za upravljanje zadev, sistemi za videokonference in ureditvi dela na daljavo. Vendar pa bi bilo mogoče doseči nadaljnji napredek pri uporabi tehnologij porazdeljene evidence transakcij (veriga blokov).
Sodišča v vseh državah članicah imajo na voljo varna elektronska orodja za komunikacijo, vendar le 14 držav takšna orodja uporablja za vse vrste spremljane komunikacije in za vse primere (slika 42). Poseben vidik, ki ga prikazuje slika 42, je razpoložljivost varne elektronske komunikacije med sodišči in odvetniki med samimi postopki.
Pet držav članic še vedno nima orodij za digitalno komunikacijo z notarji, pripornimi centri ali sodnimi izvršitelji oziroma uradniki. Po drugi strani vse države članice zagotavljajo varno elektronsko komunikacijo znotraj tožilstev (slika 43), medtem ko sedem držav članic še vedno nima vzpostavljenih orodij za elektronsko komunikacijo med tožilstvom in obrambnimi odvetniki.
V civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah 23 držav članic posameznikom in podjetjem (ali njihovim pravnim zastopnikom) v različni meri zagotavlja spletni dostop do njihovih tekočih ali zaključenih zadev (slika 44).
Na področju digitalnih rešitev za vodenje in spremljanje kazenskih postopkov slika 45 prikazuje naslednje stanje: Žrtve kaznivih dejanj: V 18 državah članicah lahko pisne izjave delno ali v celoti oddajo prek spleta. Obdolženci in žrtve: V 10 državah članicah sploh nimajo možnosti elektronskega spremljanja ali nadaljevanja svoje zadeve.
Posebni vidiki (slika 45): Prikazane so možnosti obdolžencev za zaupno komunikacijo z odvetniki med obravnavami na daljavo ter spletna oddaja pisnih izjav, vključno z vlogami za pravno pomoč.
Spletni dostop do sodnih odločb (slika 46) je v primerjavi z lanskim letom ostal stabilen, pri čemer so na spletu dostopne predvsem sodbe sodišč najvišjih stopenj.
Tako kot v prejšnjih letih tudi pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2026 analizira ureditve za pripravo strojno berljivih sodnih odločb (slika 47). Vse države članice imajo vzpostavljene vsaj nekatere mehanizme za civilne, gospodarske, upravne in kazenske zadeve, čeprav med njimi obstajajo precejšnje razlike.
Na splošno je opaziti trend uvajanja dodatnih rešitev, zlasti za: Brezplačen prenos sodb (prek podatkovnih zbirk in drugih avtomatiziranih rešitev), Modeliranje sodb za zagotavljanje strojne berljivosti in anonimizacijo sodb z uporabo algoritmov.
Leta 2025 so štiri države članice poročale o izboljšanju v primerjavi s predhodnim letom, medtem ko je stanje v šestih državah ostalo stabilno. Pravosodni sistemi, ki že izvajajo modeliranje sodb v skladu s standardi za strojno berljivost, imajo velik potencial za doseganje še boljših rezultatov v prihodnosti.
Kot je navedeno v Pregledu stanja na področju pravosodja v EU: »Odvetniki in njihova poklicna združenja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varstva temeljnih pravic in pravne države. Njihova sposobnost, da delujejo svobodno, lojalno in zaupno v izključnem interesu svojih strank, je bistvenega pomena ne le za varstvo pravic njihovih strank, temveč tudi za verodostojnost, učinkovitost in legitimnost pravosodnih sistemov ter spoštovanje načela pravne države po celotni Evropski uniji. Sodišče Evropske unije je že priznalo, da poklicna skrivnost odvetnikov in zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko pomenita splošni načeli prava EU, ki sta tesno povezani s pravico do obrambe in pravilnim delovanjem pravosodja. Pravičen sistem delovanja pravosodja zahteva, da odvetniki svobodno opravljajo svoje dejavnosti svetovanja in zastopanja svojih strank. Pripadnost odvetnikov svobodnemu poklicu in avtoriteta, ki izhaja iz tega članstva, pomagata ohranjati njihovo neodvisnost, odvetniške zbornice pa imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju te neodvisnosti. Evropski standardi določajo svobodo opravljanja odvetniškega poklica in neodvisnost odvetniških zbornic. Ti standardi določajo tudi temeljna načela za disciplinske postopke proti odvetnikom.«
Po navedbah Komisije slika 58 kaže, da je neodvisnost odvetnikov splošno zagotovljena, kar jim omogoča svobodno opravljanje dejavnosti svetovanja in zastopanja svojih strank. Opozoriti je treba, da je bila slika 58 o neodvisnosti odvetniških zbornic in odvetnikov v EU oblikovana pred nekaj leti na zahtevo CCBE in na podlagi vprašalnika, ki ga je pripravil CCBE. Prosimo, da natančno preberete tudi informacije v opombi k tej sliki 58 (v priloženem dokumentu).
