Kaj se je zgodilo 19.decembra?
Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bila 31.oktobra 1918 sestavljena Narodna vlada Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnikar je dne 19.decembra 1918 izdal naredbo, da se »okoliš Odvetniške zbornice Kranjske razširi na vse ozemlje Narodne Vlade SHS v Ljubljani« in da so se vsi odvetniki, ki so bili do sedaj vpisani pri Odvetniški zbornici v Celovcu in pri Odvetniški zbornici v Gradcu dolžni izbrisati iz teh dveh zbornic in se vpisati v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani. V kolikor tega ne bi storili v enem mesecu od izdaje te naredbe, »poslej ne bi imeli pravice izvrševati odvetništvo in zastopati strank pri sodiščih in drugih oblastvih na ozemlju v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani«.
Gre za izredno pomemben datum v 157. letni zgodovini naše zbornice, ki je prvikrat postala nacionalna odvetniška zbornica.[1]
Kako bomo ta dan proslavili?
Slovenski odvetniki bomo za ta praznik nudili brezplačno pravno pomoč, pri čemer želimo pomagati predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne upajo prestopiti praga naših pisarn.
Naj ob tem spomnimo, da velika večina odvetnikov deluje v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike, ki v 42. členu določa, da je zastopanje in obramba socialno šibkih običajna in častna naloga odvetnikov pri opravljanju odvetniškega poklica. Ker naši člani dejansko vsakodnevno pomagajo ljudem, ne da bi jim zaračunali svoje storitve, predlagani Dan odvetniške pravne pomoči pro bono ne pomeni »odpustka«, ki naj nadomesti celoletno pripravljenost odvetnikov za tovrstno delovanje v skladu s citiranim 42. členom kodeksa, temveč gre za poseben dodaten in zgolj takemu delovanju namenjen dan, na katerem bo veliko število odvetnikov po celi državi hkrati in organizirano nudilo strankam brezplačno (pro bono) pravno pomoč.
Brezplačna pravna pomoč nekdaj in danes
Pripominjamo, da so nekdaj (pred osamosvojitvijo) brezplačno pravno pomoč državljanom nudili na vseh sodiščih (okrajnih in okrožnih, za kazenske in civilne zadeve ter na delovnih sodiščih za delovne spore) in tudi pri pravobranilcih, kljub temu, da je bilo takrat neprimerno manj pravnikov, sodnikov, pravobranilcev itd., kot jih je danes. Država je tako pravno pomoč nadomestila s sedanjim sistemom brezplačne pravne pomoči.
ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE