Spoštovani kolegi in kolegice,
Vrhovno sodišče je v sodbi in sklepu v zadevi X Ips 8/2017 (samo vsebino si lahko ogledate s klikom na številko sodbe) z dne 13. septembra 2023 pojasnilo, da če so s sodno odločbo stranki prisojena sredstva, ki jih je dolžna plačati nasprotna stranka, s strani slednje nakazana na odvetnikov (fiduciarni) račun, v davčnopravnem smislu ni mogoče šteti, da jih je prejel sam odvetnik kot svoj dohodek, temveč jih je prejel za stranko le kot začasni imetnik teh sredstev in mora tako prejeta sredstva tudi nadalje izročiti stranki.
Vrhovno sodišče je opozorilo, da je višina plačila stranke odvetniku za njegovo delo odvisna od pravnega razmerja med njima. Predpisi tudi ne izključujejo, da odvetnik delo za stranko opravi brezplačno, saj je to tradicionalen in časten del opravljanja odvetniškega poklica. Za to odločitev odvetnik ni dolžan preverjati premoženjskega stanja stranke ali tega posebej utemeljevati. Razmerje med odvetnikom in zastopano stranko je lahko neodplačno ter torej, tako z vidika davka na dohodek kot tudi DDV, neobdavčeno. Z DDV je mogoče obremeniti le ekonomsko dejavnost, ki je – kot je to navedlo Vrhovno sodišče – po presoji Sodišča Evropske unije transakcija, opravljena za plačilo, za to pa je potrebna neposredna zveza med tem opravljanjem storitev in plačilom, ki ga davčni zavezanec dejansko prejme. Takšna neposredna zveza obstaja le, če med izvajalcem in prejemnikom obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve oziroma storitve, pri čemer plačilo, ki ga prejme izvajalec, pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za prejemnika, je razlogovalo Vrhovno sodišče. Podobno po naziranju slednjega velja, če stranka ni dolžna plačati odvetniku za njegove storitve, ker je plačilo zastopanja stranke prevzela druga fizična ali pravna oseba (na primer sindikat za svoje člane). To pomeni, da se kot dohodek odvetnika obdavčuje (le) plačilo s strani take osebe in na podlagi pravnega razmerja med njima. Enako velja za obdavčitev te transakcije z DDV, saj obdavčljiva transakcija med odvetnikom in zastopano stranko tudi v takem primeru ne nastane.
Končno je Vrhovno sodišče poudarilo, da v nobenem primeru v pravno razmerje med odvetnikom in stranko ne posega priglasitev stroškov v sodnem postopku oziroma sodna odločba o njihovem plačilu (na primer 151. člen in nasl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), ter ta okoliščina takšnega razmerja tudi ne more sama po sebi spremeniti ali preoblikovati. Kot navedeno, vsebuje odločitev o obveznosti povračila stroškov v sodni odločbi le odločitev o razmerju med strankami postopka in o tem, katera od strank je dolžna kriti katere stroške ali jih povrniti nasprotni stranki, in v tem okviru ne podeljuje upravičenj ali dolžnosti neposredno njihovim odvetnikom (pooblaščencem), je zaključilo Vrhovno sodišče.
S spoštovanjem.