Pogosta vprašanja in odgovori


Od kdaj je mediacija pri Mediacijskem centru mogoča?

S 1. januarjem 2017 je pod okriljem Odvetniške akademije in Inštituta za alternativno reševanje sporov pri Odvetniški zbornici Slovenije – s skrajšanim imenom Odvetniška akademija OZS –  zaživel Mediacijski center. Pravilnik o delu Mediacijskega centra in o postopku izvajanja mediacij (Pravilnik) je bil sprejet 17. januarja 2017.  

Mediacijski center pomeni dodatno možnost reševanja sporov in je zamišljen kot center, ki sprtima stranema ponuja mediacijske storitve v sporih pred sprožitvijo postopka in/ali v sporih, o katerih že teče sodni ali drugi postopek in je v njih mediacija dopustna.

Z vzpostavitvijo Mediacijskega centra se je tudi Odvetniška zbornica pridružila tistim, ki verjamejo, da je treba našim strankam ponuditi dodatno možnost sporazumnega urejanja razmerij, v katerem so stranke aktivno udeležene in v katerem so upoštevani njihovi dejanski interesi, ne samo pravni.

V kateri sporih je mediacija mogoča in kdo jo lahko predlaga?

Mediacija v našem centru je že na podlagi Zakona o mediacijah v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) mogoča: v vseh sporih iz civilnopravnih, gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo, tudi v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja, razen če jo zakon izključuje pred in po vložitvi tožbe.

Mediacija je mogoča po dogovoru med strankami oziroma odvetniki. Na predlog ene od strank lahko mediacijo eni ali obema strankama ponudi tudi center. V tem primeru poskuša center pridobiti soglasje od nasprotne stranke oziroma strank. 

V katerih primerih je mediacija smiselna?

Mediacija je smiselna v vseh primerih, v katerih:

– stranka želi učinkovit in hiter postopek oziroma rešitev (mediacija bo zaključena v približno treh mesecih);

– stranka želi zmanjšati stroške reševanja spora, se izogniti visoki sodni taksi;

– stranka želi vplivati tako na proces iskanja rešitve kot tudi na končno vsebino (dogovor);

– se stranka želi izogniti sojenju, pomembna ji je diskretnost (mediacija je v celoti zaupna);

– je odločitev sodišča nepredvidljiva in/ali izid postopka negotov;

– so sporna zlasti dejanska, in ne toliko pravna vprašanja;

– so stranke zaradi dolgotrajnosti postopkov izgubile zaupanje in upanje glede ustrezne rešitve;

– gre za dolgotrajen ali pomemben osebni ali poslovni odnos, ki bi ga bilo smiselno ohraniti;

– odvetniki ocenijo, da gre za zahtevno in obremenjujočo zadevo, v kateri je rezultat sojenja nepredvidljiv ter pričakovan izid neživljenjski, sojenje pa bo zelo dolgotrajno in zahtevno, zaradi česar bi bil sporazum najprimernejša rešitev.

Kakšen je učinek mediacije na zastaralne in prekluzivne roke (17. člen ZMCGZ)?

Zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med trajanjem mediacije ne teče! 

Če se mediacija konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je postopek končan brez sporazuma o rešitvi spora. Čas, ki je pretekel pred začetkom mediacije, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. 

Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe (na primer motenje posesti), se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet mediacije, ne izteče prej kot 15 dni po zaključku mediacije.

 Kdo so mediatorji?

Na listo mediatorjev so uvrščene zgolj odvetnice in odvetniki oziroma vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 24. členu Pravilnika, torej je mediator: 

 – vpisan v register odvetnikov ali odvetniških kandidatov pri OZS, ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, 

–  je opravil najmanj 40-urno izobraževanje za mediatorja pri OZS, Okrožnem sodišču v Ljubljani, Ministrstvu za pravosodje ali drugem ponudniku, ki ga potrdi svet Odvetniške akademije OZS,

– je pred začetkom dela opravil vsaj dve samostojni mediaciji ali vsaj dve observaciji mediacijskega postopka pri centru ali pred sodiščem, bo letno opravil vsaj 12 ur dodatnega izobraževanja za mediatorje.

Uvrščanje na listo se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni.

Kako poteka postopek imenovanja mediatorja?

Postopek imenovanja mediatorja poteka tako, da stranke z liste mediatorjev centra sporazumno izberejo mediatorja, in sicer:

  1. se sporazumno odločijo za enega mediatorja;
  2. stranka, ki je podala predlog za mediacijo, predlaga dva do tri mediatorje, stranka, ki je mediacijo sprejela, pa izbere med njimi;
  3. če sporazumna izbira mediatorja ni mogoča, mediatorja določi vodja centra glede na abecedni vrstni red mediatorjev z liste mediatorjev centra, izjemoma in s soglasjem strank pa po lastni presoji glede na specifičnost zadeve.

Izjemoma – na željo strank ali na predlog vodje centra in s soglasjem strank – je lahko mediator tudi oseba, ki ni na listi mediatorjev centra. Mediator lahko ob soglasju strank izvaja mediacijo tudi skupaj s komediatorjem. 

Velika prednost mediacij pred našim Mediacijskim centrom je ta, da lahko stranke same izberejo mediatorja! 

Kako se mediacija začne?

Stranka, ki bo predlagala mediacijo, bo o svojem predlogu po elektronski poti obvestila Mediacijski center in sočasno sporočila kontakte druge stranke ter kratek opis (vrsto) spora.Mediacijski center bo drugi strani poslal v podpis soglasje za mediacijo in če bo v 15 dneh druga stran podala soglasje ter soglašala s tarifo in mediatorjem, bo imenovan mediator, ki bo v 15 dneh razpisal prvo mediacijsko srečanje.Komunikacija bo potekala pretežno po elektronski poti.  

Kakšne so obveznosti mediatorjev pri mediaciji prek centra?

–  Prevzeti mediacijo ali sporočiti morebiten konflikt interesov (v 3 dneh)

–  Delovati hitro in ažurno (ko je mediator obveščen, da mu je bila dodeljena zadeva, mora v 15 dneh s strankami uskladiti termin prvega sestanka).

–  S strankami podpisati dogovor o mediaciji, ki med drugim definira tarifo, mediatorja, zaupnost, najdaljše trajanje …

–  Pripraviti osnutek (sodne) poravnave.

–  Sodelovati s centrom in posredovati informacije ter obrazce.Mediacije se praviloma izvajajo na sedežu centra, s soglasjem vodje centra pa tudi v drugih primernih prostorih. Mediacija mora biti prilagojena strankam! 

Kakšen je zaključek mediacije?

Mediacija se lahko zaključi s sklenitvijo sporazuma, izjavo o neuspešni mediaciji ali umikom soglasja.

Postopek mediacije lahko traja največ 90 dni, s pisnim soglasjem strank pa se lahko tudi podaljša. Načelo prostovoljnosti mediacije hkrati zagotavlja, da lahko katerakoli stran, pa tudi mediator, kadarkoli odstopi od mediacije, če oceni, da ta ni več skladna z interesi strank in/ali namenom ter načeli mediacije.

V primeru dogovora se lahko stranke sporazumejo, da se sporazum sestavi v obliki:

–        izvensodne poravnave,

–        neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali

–        sodne poravnave.Pri podpisovanju sodnih poravnav sodelujemo z okrajnimi sodišči, v skladu s 309. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Krajevno pristojno okrajno sodišče najpozneje v sedmih dneh pripravi sodno poravnavo in pisne odpravke. Prednost tovrstnega postopka je, da je strankam le redko treba osebno priti na sodišče, postopek sklenitve poravnave pa se lahko izvede tudi z izmenjavo predloga poravnave po 307. členu ZPP. 

Kakšni so stroški mediacije in kdo jih krije?

Strošek izvajanja mediacije pred Mediacijskim centrom določa Mediacijska tarifa, ki se uporablja od 1. februarja 2017 in je objavljena na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije (v rubriki Pravni akti).Plačilo po tarifi je sestavljeno iz pavšalnega zneska ter nagrade za uspeh in pripravo sporazuma.Morebitne dodatne ure (nad 6 ur) se obračunajo dodatno, po posebni ceni.Pavšalni znesek strankam omogoča večjo predvidljivost glede plačila, saj same sicer vnaprej težko ocenijo, koliko ur bo potrebnih za rešitev zadeve.Stroške dela mediatorja stranke plačajo po enakih delih, razen če je izrecno dogovorjeno drugače.Stroške dela mediatorja v skladu s tarifo in njegove morebitne potne stroške plača stranka neposredno mediatorju, na podlagi računa, ki ga izstavi mediator. Za stroške administrativnega dela v zvezi z mediacijo Mediacijski center izstavi račun mediatorju (ki mu je bila zadeva dodeljena) in stranke s tem nimajo obveznosti.   

Kateri sta najpogosteje uporabljeni tarifni številki?

Tarifna številka 1

Plačilo dela mediatorja v sporih, v katerih so stranke fizične osebe ali je vsaj ena stranka samostojni podjetnik:  

–  stranke za mediacijo plačajo pavšalni znesek v višini 400 evrov; pavšalni znesek zajema do 6 mediacijskih ur;

–  vsaka nadaljnja začeta ura mediacije se obračuna 50 evrov na uro;

– v primeru uspešno zaključene mediacije se obračuna še nagrada za uspeh in pripravo sporazuma v višini 200 evrov.

Tarifna številka 2

Plačilo dela mediatorja v sporih, v katerih so stranke pravne osebe (razen samostojnih podjetnikov):

–  stranke za mediacijo plačajo pavšalni znesek v višini 600 evrov; pavšalni znesek zajema do 6 mediacijskih ur; 

–   vsaka nadaljnja začeta ura mediacije se obračuna 80 evrov na uro; 

–   v primeru uspešno zaključene mediacije se obračuna še nagrada za uspeh in pripravo sporazuma v višini 300 evrov. 

Scroll to Top