Zakon o odvetništvu
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdvF)
(Uradni list RS, št. 36/2019 z dne 07.06.2019)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14,
8/16 – odl. US in 46/16) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
»1.a člen
Ta zakon določa učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev odvetnikov in olajšanje
trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija
pridobljena, v skladu z:
– Direktivo 77/249/EGS Sveta z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode
opravljanja storitev odvetnikov (UL L št. 78 z dne 26. 3. 1977, str. 17), zadnjič spremenjeno z
Direktivo 2013/25/EU Sveta z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju pravice
do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z
dne 10. 6. 2013, str. 368; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/249/EGS), in
– Direktivo 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje
trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija
pridobljena (UL L št. 6 z dne 14. 3. 1998, str. 83), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/25/EU Sveta
z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju pravice do ustanavljanja in svobode
opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 368; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/5/ES).«.
2. člen
V 2.a členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »storitve« doda besedilo »pod poklicnim
nazivom iz svoje matične države v skladu z Direktivo 77/249/EGS«, v drugi alineji pa se za besedo
»države« doda besedilo »v skladu z Direktivo 98/5/ES«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega
prostora ali Švicarska konfederacija, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški
poklic v kateri koli državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski
konfederaciji pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.«.
3. člen
V 25. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. da je državljan Republike Slovenije, druge države članice Evropske unije, Evropskega
gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno
leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču,
državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, na Odvetniški zbornici Slovenije ali pri notarju, v rednem
delovnem razmerju, sklenjenem s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali za sorazmerno
daljše časovno obdobje, če je redno delovno razmerje sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom,«.
4. člen
V 31. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– imenika odvetnikov, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 25. člena tega zakona,«.
5. člen
V prvem odstavku 34.a člena, v prvem odstavku 34.b člena, v prvem odstavku 34.č člena, v
prvem in petem odstavku 34.d člena in v 34.f členu se za besedo »unije,« doda besedilo
»Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarska konfederacija,«.
6. člen
V 34.e členu se v drugem odstavku za besedo »državi« dodata vejica in besedilo »ali sodišča,
pred katerim ima pravico opravljati poklic po predpisih te države«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v
imenik odvetnikov, vendar le za kršitve, ki jih lahko stori pri opravljanju posamezne storitve. Če
pristojni organ zahteva uvedbo disciplinskega postopka, lahko v ta namen od pristojnih organov
matične države pridobi vse podatke o odvetniku, ki jih potrebuje za izvedbo disciplinskega postopka.
O svojih odločitvah uradno obvesti pristojne organe matične države tega odvetnika. Disciplinske
kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki
Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v
Republiki Sloveniji.«.
7. člen
V 45. členu se v tretjem odstavku za besedo »pripravnikov« dodata vejica in besedilo »ki ga vodi
zbornica«.
V četrtem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
8. člen
V 51. členu se v tretjem odstavku za besedo »unije« dodata vejica in besedilo »Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
V Zakonu o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo,
111/07 in 40/12 – ZUJF) se v 6. členu v 1. točki prvega odstavka za besedo »unije« dodata vejica in
besedilo »Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije«.
V četrtem odstavku se za besedo »unije« dodata vejica in besedilo »Evropskega gospodarskega
prostora ali Švicarska konfederacija«.
10. člen
Uredba o preizkusnem izpitu za odvetnike iz drugih držav (Uradni list RS, št. 132/04) se uskladi s
tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/19-1/10
Ljubljana, dne 28. maja 2019
EPA 429-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
mag. Dejan Židan
predsednik
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU
(ZOdv-E)
(Uradni list RS, št. 46/2016 z dne 30.06.2016)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14)
se za četrtim odstavkom 31. člena doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vpisnino za vpis v imenik odvetnikov in njeno višino določa statut Odvetniške zbornice
Slovenije.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz drugega odstavka«
nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka«.
Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.
2. člen
Do uveljavitve dopolnitev statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določi vpisnino za vpis v
imenik odvetnikov in njeno višino, velja višina vpisnine za vpis v imenik odvetnikov, ki je veljala
1. aprila 2016.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/16-2/17
Ljubljana, dne 16. junija 2016
EPA 1206-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik
ZAKON O DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-D)
(Uradni list RS, št. 97/2014 z dne 30.12.2014)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09) se za četrtim odstavkom 17. člena doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.«.
2. člen
Za sedmim odstavkom 31. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi in na svoji spletni strani javno objavlja tudi seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka prejšnjega člena ali iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena. Javna objava osebnega imena odvetnika skupaj z razlogom izbrisa traja eno leto od izbrisa.«.
3. člen
Besedilo 60. člena postane prvi odstavek tega člena.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Naloga Odvetniške zbornice Slovenije, njenih disciplinskih organov in organov za ugotavljanje kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike je, da zagotovijo učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve.
Odvetniška zbornica Slovenije na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki:
– poimensko sestavo disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike;
– glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov;
– izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov;
– mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa odvetniške poklicne etike, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.«.
KONČNE DOLOČBE
4. člen
1. člen tega zakona se začne uporabljati z dnem uveljavitve nove Odvetniške tarife, ki jo je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije sprejela 23. septembra 2014.
Do uveljavitve nove Odvetniške tarife se uporablja Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 in 35/09 - ZOdv-C).
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/14-7/13
Ljubljana, dne 17. decembra 2014
EPA 215-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Primož Hainz l.r.
Podpredsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-C)
(Uradni list RS, št. 35/2009 z dne 08.05.2009)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US, 24/01 in 54/08) se 5. člen spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznama odvetnikov iz prejšnjega odstavka ne zadoščata za izvajanje institutov zagovorništva po uradni dolžnosti oziroma brezplačne pravne pomoči, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Odvetnik lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije kadarkoli predlaga izbris s seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.
Seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ju je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.«.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznama odvetnikov iz prejšnjega odstavka ne zadoščata za izvajanje institutov zagovorništva po uradni dolžnosti oziroma brezplačne pravne pomoči, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Odvetnik lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije kadarkoli predlaga izbris s seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.
Seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ju je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.«.
2. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih.
Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije.
Zavarovalnice so dolžne skleniti pogodbo o zavarovanju skladno z določbami tega člena.«.
Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije.
Zavarovalnice so dolžne skleniti pogodbo o zavarovanju skladno z določbami tega člena.«.
3. člen
Za 9. členom se doda nov 9. a člen, ki se glasi:
»9.a člen
Odvetnik mora pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.«.
4. člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»17. člen
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
Dogovor iz drugega ali tretjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.«.
Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
Dogovor iz drugega ali tretjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.«.
5. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.«.
6. člen
V 25. členu se za 8. točko doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vsebino in postopek preizkusa iz 9. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje. Odvetniška zbornica Slovenije lahko predhodno, v roku 30 dni od prejema obvestila, poda mnenje k vsebini in postopku preizkusa.«.
7. člen
V prvem odstavku 30. člena se črta 12. točka.
8. člen
V šestem odstavku 37. člena se črta besedilo »z omejeno odgovornostjo«.
9. člen
V drugem odstavku 39. člena se šesta alinea črta.
10. člen
Naslov poglavja »VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV« in 59. do 63. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST, DISCIPLINSKI ORGANI IN DISCIPLINSKI POSTOPEK
59. člen
Odvetnik mora vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse.
Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse.
60. člen
Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.
61. člen
V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.
V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.
61.a člen
Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije s splošnim aktom.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.
61.b člen
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.
61.c člen
O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34. b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica tudi v Republiki Sloveniji.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.
Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica tudi v Republiki Sloveniji.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.
61.č člen
V disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, razen v primerih iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje, ki so odvetniki, ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom, enega člana pa Odvetniška zbornica Slovenije izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prvega odstavka tega člena določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, razen v primerih iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje, ki so odvetniki, ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom, enega člana pa Odvetniška zbornica Slovenije izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prvega odstavka tega člena določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
62. člen
V disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.
63. člen
Predsednik in član senata disciplinskega sodišča, ki sta sodnika, sta določena vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije za dobo dveh let.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kakor predsednik in člani senata.
Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali biti zaposleni v strokovni službi Odvetniške zbornice Slovenije.«.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kakor predsednik in člani senata.
Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali biti zaposleni v strokovni službi Odvetniške zbornice Slovenije.«.
11. člen
Naslov poglavja »VIII.A DISCIPLINSKI ORGANI« se črta, 64. do 65. člen pa se spremenijo tako, da se glasijo:
»64. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je na podlagi pobude prizadete osebe, Varuha človekovih pravic ali na drug način obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost, najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila o kršitvi.
Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.
Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.
Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.
Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.
64.a člen
Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v 15 dneh odgovori na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
64.b člen
Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
Odločba disciplinske komisije prve stopnje mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
Odločba disciplinske komisije prve stopnje mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.
64.c člen
Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.
Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.
65. člen
Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.«.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.«.
12. člen
65.a do 71. člen in naslov poglavja »VIII.B DISCIPLINSKI POSTOPEK« se črtajo.
13. člen
Naslov VIII.C poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII.A KAZENSKE DOLOČBE«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
15. člen
Odvetniki in odvetniške družbe, ki so že imeli sklenjeno zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti na dan uveljavitve tega zakona, morajo Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o zavarovanju v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
16. člen
Odvetniki in odvetniške družbe morajo Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
17. člen
Osebam, ki so imenovane oziroma izvoljene v disciplinske organe po dosedanji ureditvi, preneha mandat z imenovanjem oziroma izvolitvijo novih članov teh organov.
18. člen
Določba 9. točke prvega odstavka 25. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2010.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz drugega odstavka 25. člena zakona v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz drugega odstavka 25. člena zakona v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona.
19. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08), uporablja pa se do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek znaša nagrada za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona, od 200 do 1.400 eurov in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih. Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja v revizijskem postopku, se nagrada sorazmerno zniža glede na obseg opravljenih storitev, vendar ne sme znašati manj kot 50 eurov.
V revizijskih postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila pravnomočno odmerjena povrnitev nagrade in izdatkov, se povrnitev nagrade odmeri po določbi prejšnjega odstavka.
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek znaša nagrada za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona, od 200 do 1.400 eurov in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih. Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja v revizijskem postopku, se nagrada sorazmerno zniža glede na obseg opravljenih storitev, vendar ne sme znašati manj kot 50 eurov.
V revizijskih postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila pravnomočno odmerjena povrnitev nagrade in izdatkov, se povrnitev nagrade odmeri po določbi prejšnjega odstavka.
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/09-6/46
Ljubljana, dne 27. marca 2009
EPA 248-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Miran Potrč l.r.
Podpredsednik
Republike Slovenije
Miran Potrč l.r.
Podpredsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-B)
(Uradni list RS, št. 54/2008 z dne 02.06.2008)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01) se v drugem odstavku 1. člena za besedo »odvetnice« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: odvetnik)«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.«.
2. člen
Za prvim odstavkom 4. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik).«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik).«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
3. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.
4. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Odvetnik je dolžan pred vpisom v imenik odvetnikov skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 250.000 eurov za vsak zavarovalni primer in Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške pisarne. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.
Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.«.
Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.«.
5. člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
6. člen
Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, de se glasi:
»Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.«.
»Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.«.
7. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
Odvetniška tarifa se določi z zakonom, ki ureja odvetniško tarifo.«.
8. člen
V prvem odstavku 21. člena se v 4. točki beseda »podjetju« nadomesti z besedilom »gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«.
9. člen
Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
»21.a člen
Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.
Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,
– vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,
– navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,
– sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,
– sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,
– dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,
– dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,
– sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«.
– objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.
Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,
– vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,
– navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,
– sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,
– sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,
– dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,
– dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,
– sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«.
10. člen
V drugem odstavku 22. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje.«.
11. člen
Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.
O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«.
»Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.
O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«.
12. člen
V prvem odstavku 25. člena se v 2. točki črta besedilo »in ima splošno zdravstveno zmožnost«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
– strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
– strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
– strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek se črta.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
– strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
– strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
– strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek se črta.
13. člen
V prvem odstavku 30. člena se v 4. točki za besedo »varnostni« črta besedilo »ali varstveni«.
Za 10. točko se dodata novi 11. in 12. točka, ki se glasita:
»11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;
12. če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja.«.
Za 10. točko se dodata novi 11. in 12. točka, ki se glasita:
»11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;
12. če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja.«.
14. člen
V prvem odstavku 34. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Specializirano področje dela je dolžan sporočiti Odvetniški zbornici Slovenije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.«.
15. člen
Drugi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).«.
»Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).«.
16. člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»37. člen
Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.
Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.
Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.«.
Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.
Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.«.
17. člen
Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«.«
»Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«.«
18. člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen
Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register.
Prijava mora vsebovati:
– navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,
– firmo in sedež družbe,
– naslov morebitne podružnice,
– navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje,
– vsebino družbene pogodbe,
– potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,
– druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu,
– izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov.
Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.
Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano.
Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba.
Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register.
Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.«.
Prijava mora vsebovati:
– navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,
– firmo in sedež družbe,
– naslov morebitne podružnice,
– navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje,
– vsebino družbene pogodbe,
– potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,
– druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu,
– izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov.
Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.
Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano.
Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba.
Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register.
Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.«.
19. člen
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
»40.a člen
Sodišče mora o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.«.
20. člen
V prvem odstavku 44. člena se za besedo »pripravnikov« doda besedilo »in tujih odvetnikov po 2.a členu tega zakona«.
21. člen
Za prvim odstavkom 45. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
»Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
22. člen
Za drugim odstavkom 51. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.«.
»V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.«.
23. člen
Naslov VIII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV«.
24. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»59. člen
Odvetnik je dolžan pri svojem delu ravnati zakonito in svoje delo opravljati vestno ter v skladu s pravili stroke.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren.
Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu.
Disciplinski postopek je hiter.
Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno.
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren.
Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu.
Disciplinski postopek je hiter.
Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno.
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.
25. člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
Disciplinske kršitve pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse se delijo na lažje in hujše.
1. Lažje disciplinske kršitve so:
– neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;
– opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;
– opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
– vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
– opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;
– ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;
– nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;
– nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;
– opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;
– informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;
– kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
– sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;
– kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
– kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;
– povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.
2. Hujše disciplinske kršitve so:
– storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;
– storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;
– organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;
– zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;
– odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;
– višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;
– obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;
– neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;
– neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;
– neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;
– opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;
– opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;
– ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;
– opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;
– opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.«.
1. Lažje disciplinske kršitve so:
– neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;
– opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;
– opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
– vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
– opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;
– ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;
– nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;
– nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;
– opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;
– informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;
– kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
– sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;
– kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
– kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;
– povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.
2. Hujše disciplinske kršitve so:
– storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;
– storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;
– organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;
– zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;
– odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;
– višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;
– obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;
– neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;
– neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;
– neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;
– opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;
– opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;
– ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;
– opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;
– opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.«.
26. člen
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
»61. člen
Disciplinski ukrepi, ki se v disciplinskem postopku izrekajo odvetnikom in odvetniškim kandidatom, so:
– pisni opomin,
– denarna kazen,
– odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
Disciplinska ukrepa, ki se v disciplinskem postopku izrekata odvetniškim pripravnikom, sta:
– pisni opomin,
– odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.«.
– pisni opomin,
– denarna kazen,
– odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
Disciplinska ukrepa, ki se v disciplinskem postopku izrekata odvetniškim pripravnikom, sta:
– pisni opomin,
– odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.«.
27. člen
Za 61. členom se dodajo novi 61.a, 61.b, 61.c in 61.č člen, ki se glasijo:
»61.a člen
Pisni opomin pomeni formalno grajo odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku za lažjo disciplinsko kršitev in se lahko izreče, če odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija.
61.b člen
Denarna kazen se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za lažjo ali hujšo disciplinsko kršitev v višini najmanj 500 eurov in največ 20.000 eurov.
Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od enega meseca dni in ne daljši od treh mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in se nakažejo na račun Odvetniške zbornice Slovenije.
Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od enega meseca dni in ne daljši od treh mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in se nakažejo na račun Odvetniške zbornice Slovenije.
61.c člen
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni se odvetniku ali odvetniškemu kandidatu lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev, zaradi katere odvetnik ali odvetniški kandidat ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni, in iz katere se da utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica ali dela v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrep se lahko izreče v trajanju od enega do petih let.
61.č člen
Odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni se odvetniškemu pripravniku lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev zaradi katere odvetniški pripravnik ni vreden zaupanja za opravljanje prakse v odvetniški pisarni, in iz katere se da utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniške prakse v odvetniški pisarni. Disciplinski ukrep se lahko izreče v trajanju od enega do treh let.«.
28. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni ali odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni se lahko odloži za dobo enega leta pod pogojem, da oseba, ki ji je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse.«.
29. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen
Pravnomočna odločba disciplinske komisije I. ali II. stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice, disciplinski organi in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.«.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice, disciplinski organi in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.«.
30. člen
63.a člen se črta.
31. člen
Pred 64. členom se doda naslov novega VIII.A poglavja, ki se glasi: »VIII.A DISCIPLINSKI ORGANI«.
32. člen
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»64. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika pred disciplinsko komisijo I. stopnje.
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika.
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.«.
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika.
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.«.
33. člen
Za 64. členom se dodajo novi 64.a, 64.b in 64.c člen, ki se glasijo:
»64.a člen
Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Predsednik in člana disciplinske komisije I. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov. Predsednik in člana disciplinske komisije II. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Predsednik in člana disciplinske komisije I. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov. Predsednik in člana disciplinske komisije II. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
64.b člen
Predsednika disciplinskih komisij I. in II. stopnje ter člani obeh disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot predsednika in člani disciplinskih komisij I. in II. stopnje.
O sestavi disciplinskih komisij in nadomeščanjih odloča predsednik disciplinske komisije. V primeru spora odloči predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
Predsednik in člani disciplinskih komisij ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.
O sestavi disciplinskih komisij in nadomeščanjih odloča predsednik disciplinske komisije. V primeru spora odloči predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
Predsednik in člani disciplinskih komisij ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.
64.c člen
Disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov za dobo treh let.
Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.«.
Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.«.
34. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
»65. člen
O izločitvi člana disciplinske komisije ali disciplinskega tožilca odloča predsednik disciplinske komisije.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.«.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.«.
35. člen
Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi:
»65.a člen
Če je predsednik disciplinske komisije, član disciplinske komisije ali disciplinski tožilec zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.«.
36. člen
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
»66. člen
Disciplinsko sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani.
Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika.
Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati.
Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata.
Predsednik in člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.«.
Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika.
Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati.
Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata.
Predsednik in člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.«.
37. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
»67. člen
Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov odvetniške pisarne ali po varni elektronski poti.
Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica Slovenije izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico Slovenije. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico Slovenije. Predsedniku disciplinske komisije II. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet.
V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja kazenski postopek, če v tem zakonu ni posebnih določb.«.
Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica Slovenije izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico Slovenije. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico Slovenije. Predsedniku disciplinske komisije II. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet.
V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja kazenski postopek, če v tem zakonu ni posebnih določb.«.
38. člen
Za 67. členom se doda naslov novega VIII.B poglavja, ki se glasi: »VIII.B DISCIPLINSKI POSTOPEK«.
39. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen
Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje se začne z zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka.
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil določbe tega zakona, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku.
Na zahtevo predsednika sodišča, ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.«.
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil določbe tega zakona, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku.
Na zahtevo predsednika sodišča, ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.«.
40. člen
Za 68. členom se dodajo novi 68.a, 68.b, 68.c, 68.č, 68.d, 68.e, 68.f in 68.g člen, ki se glasijo:
»68.a člen
Ko disciplinska komisija I. stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, s poukom, da ima pravico v 15 dneh odgovoriti na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
68.b člen
Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
68.c člen
Obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena.
V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.
V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.
68.č člen
Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu.
68.d člen
Disciplinska komisija I. stopnje odloči po opravljeni obravnavi.
Obravnava ni javna, razen kadar oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, to izrecno zahteva.
Obravnava ni javna, razen kadar oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, to izrecno zahteva.
68.e člen
Odločba disciplinske komisije se najpozneje v 15 dneh od obravnave pošlje:
– osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek,
– predsedniku Odvetniške zbornice Slovenije,
– ministru, pristojnemu za pravosodje,
– predlagatelju zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in
– disciplinskemu tožilcu.
– osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek,
– predsedniku Odvetniške zbornice Slovenije,
– ministru, pristojnemu za pravosodje,
– predlagatelju zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in
– disciplinskemu tožilcu.
68.f člen
Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.
68.g člen
Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, ki se izreka zaradi storjenih hujših disciplinskih kršitev, je dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema odločbe.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.«.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.«.
41. člen
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»69. člen
Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo I. ali II. stopnje ali pred disciplinskim sodiščem.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka.«.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo I. ali II. stopnje ali pred disciplinskim sodiščem.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka.«.
42. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
»70. člen
Posamezna procesna dejanja v disciplinskem postopku lahko po pooblastilu predsednika disciplinske komisije I. ali II. stopnje opravlja strokovni sodelavec, ki je univerzitetni diplomirani pravnik z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.«.
43. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»71. člen
O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi ob uvedbi disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.«.
Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi ob uvedbi disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.«.
44. člen
Naslov VIII.A poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VIII.C KAZENSKE DOLOČBE«.
45. člen
71.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»71.a člen
Z globo najmanj 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona.
Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona.
Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
46. člen
71.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»71.b člen
Z globo najmanj 10.000 eurov se kaznuje odvetnik ali odvetniška družba, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.
48. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določba 7. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2009.
Odvetniški pripravniki, ki so začeli opravljati odvetniško prakso pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo pripravniško prakso po dosedanjih določbah.
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje odvetniškega poklica do uveljavitve tega zakona, lahko vložijo predlog za vpis v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona po dosedanjih pogojih, določenih v 25. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01).
O predlogih za vpis v imenik odvetnikov, vloženih do uveljavitve tega zakona in v roku enega leta od uveljavitve tega zakona, odloča Odvetniška zbornica Slovenije po dosedanjem Zakonu o odvetništvu.
Odvetniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisani v imenik odvetnikov ter odvetniške družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisane v sodni register, morajo izpolniti pogoje iz 9. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Dokazila o spremembi zavarovanja so odvetniki in odvetniške družbe dolžni poslati Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
Določba 7. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2009.
Odvetniški pripravniki, ki so začeli opravljati odvetniško prakso pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo pripravniško prakso po dosedanjih določbah.
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje odvetniškega poklica do uveljavitve tega zakona, lahko vložijo predlog za vpis v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona po dosedanjih pogojih, določenih v 25. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01).
O predlogih za vpis v imenik odvetnikov, vloženih do uveljavitve tega zakona in v roku enega leta od uveljavitve tega zakona, odloča Odvetniška zbornica Slovenije po dosedanjem Zakonu o odvetništvu.
Odvetniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisani v imenik odvetnikov ter odvetniške družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisane v sodni register, morajo izpolniti pogoje iz 9. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Dokazila o spremembi zavarovanja so odvetniki in odvetniške družbe dolžni poslati Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
Št. 740-01/90-1/38
Ljubljana, dne 20. maja 2008
EPA 1922-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik
------------------------------------------------------------------------------------------------
ZAKON O ODVETNIŠTVU (ZOdv)
(Uradni list RS, št. 18-817/1993 z dne 9. aprila 1993, 24-1465/1996 z dne 10. maja 1996 - odločba US, 24-1455/2001 z dne 5. aprila 2001)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba.
Odvetništvo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice kot svoboden poklic.
Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic.
2. člen
Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.
Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
2.a. člen
Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja:
- odvetniške storitve,
- odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države,
- odvetniški poklic pod nazivom odvetnik .
Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.
3. člen
Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen.
4. člen
Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODVETNIKOV
5. člen
Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
6. člen
Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka.
Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni.
7. člen
Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek.
O odreditvi pripora sodišče obvesti Odvetniško zbornico Slovenije.
8. člen
Preiskava odvetniške pisarne je dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov.
Pri preiskavi odvetniške pisarne mora biti navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.
9. člen
Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica.
Premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici.
10. člen
Državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, so dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Odvetnik je upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.
Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.
11. člen
Odvetnik ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katero misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa.
Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.
12. člen
Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove.
Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.
Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.
13. člen
Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.
14. člen
Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona.
Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov.
Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise.
Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.
15. člen
Na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, mora dati odvetnik svoj žig in svoj podpis.
16. člen
Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne ter v mejah zakona odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, oziroma odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni (substitucija).
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka, je substitucija po drugem odvetniku dopustna samo za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje.
Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik se izkažeta z izkaznico.
17. člen
Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kot mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo po odvetniški tarifi največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.
18. člen
Odvetnik ima pravico, da od denarnih zneskov, ki jih je prejel za svojo stranko obdrži znesek dogovorjenega plačila in stroškov za svoje delo. Odvetnik je dolžan stranki izstaviti obračun.
19. člen
Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
20. člen
Sodišče in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračila stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo.
Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno.
21. člen
Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:
1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem,
umetniškem ali publicističnem področju;
2. opravljanje plačane državne službe;
3. opravljanje notariata;
4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;
5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.
umetniškem ali publicističnem področju;
2. opravljanje plačane državne službe;
3. opravljanje notariata;
4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;
5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.
Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti.
22. člen
Odvetnik mora odvetniški poklic opravljati dejansko in stalno.
Če je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje.
V primeru iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora odvetnik dogovoriti z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.
Če odvetnik do nastopa državne funkcije oziroma v primernem času ne ravna po določbi prejšnjega odstavka, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne.
23. člen
Odvetnik prosto izbira in menja sedež svoje pisarne, mora pa o vsaki selitvi predhodno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.
Odvetnik ne more imeti podružnice odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji.
24. člen
Odvetnik ima pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem službeno oblačilo.
Vrsto službenega oblačila in primere nošenja predpiše minister, pristojen za pravosodje.
III. PRAVICA DO OPRAVLJANJA ODVETNIŠKEGA POKLICA
25. člen
Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije,
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4. da je opravil pravniški državni izpit,
5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,
6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4. da je opravil pravniški državni izpit,
5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,
6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.
Z enoletno prakso pri odvetniku je izenačena praksa pri notarju v enakem trajanju.
Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi, kdor nima opravljene najmanj enoletne prakse v odvetniški pisarni, če je najmanj pet let opravljal funkcijo sodnika, državnega tožilca ali javnega pravobranilca.
26. člen se črta
(Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu Ur.list RS št.24- 1455/2001).
27. člen
Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica.
Če je zahteva za vpis v imeni odvetnikov zavrnjena iz razlogov po prejšnjem odstavku, se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe.
Če predlaga vpis v imenik odvetnikov oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o vpisu v imenik odvetnikov odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.
28. člen se razveljavi
(Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Ur. list RS št. 24-1465/1996).
29. člen
Če se naknadno ugotovijo dejstva, ki kažejo na to, da odvetnik ob vpisu ni izpolnjeval z zakonom določenih pogojev, se ne glede na potek časa postopek za vpis v imenik odvetnikov obnovi.
Če je treba na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, prejšnjo odločbo nadomestiti z novo, s katero se vpis v imenik odvetnikov ne dovoli, se prejšnja odločba razveljavi in vpis z učinkom za naprej prekliče.
30. člen
Odvetnik se izbriše iz imenika odvetnikov:
- če umre;
- če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica;
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
- če mu je bil izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica;
- če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen);
- če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica;
- če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov;
- če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;
- če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe.
Tuj odvetnik, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, se izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica.
31. člen
Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije.
Imenik odvetnikov je sestavljen iz:
- imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije,
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik ,
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik ,
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.
O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije, v upravnem postopku.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
Odločbo, izdano v postopku o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov, pošlje organ iz tretjega odstavka tega člena v petnajstih dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika.
Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe, izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika.
Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe, izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države.
32. člen
Pred vpisom v imenik odvetnikov izreče odvetnik pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije naslednjo prisego: Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in odvetniški poklic opravljal vestno, pošteno in dostojanstveno."
Ob vpisu v imenik odvetnikov izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku izkaznico.
V izkaznico tujega odvetnika se vpiše poklicni naziv, ki ga ima tuj odvetnik pravico uporabljati v skladu s tem zakonom, ter organ, pri katerem je vpisan v matični državi.
33. člen
Odvetniku, ki mu je bil podeljen naslov specialista določene smeri specializacije ali magistra pravnih znanosti, se na njegovo zahtevo prizna stautus odvetnika-specialista, če je najmanj pet let opravljal odvetniški poklic oziroma pravosodno funkcijo na področju, za katerega je podal zahtevo.
Odvetniku, ki je bil izvoljen v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja pravne fakultete, se prizna status odvetnika specialista s pravnega področja, na katerem je opravljal pedagoško in znanstveno delo, tudi če ne izpolnjuje pogoje petletne prakse iz prejšnjega odstavka.
O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
34. člen
Odvetnik lahko pri svojem imenu označi pravno področje, za katero ima priznan status odvetnika - specialista, in poklicni naziv, ki ga ima pravico uporabljati v skladu s tem zakonom.
III.A OPRAVLJANJE STORITEV IN ODVETNIŠKEGA POKLICA TUJIH ODVETNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
34.a člen
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom "odvetnik", z vsemi pravicami in dolžnostmi pri opravljanju odvetniškega poklica, če izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. do 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in če opravi preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije.
Odvetnik mora vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku priložiti potrdilo o državljanstvu, dokaz o tem, da ima pravico opravljati odvetniški poklic v svoji matični državi ter druge dokaze, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka.
Pogoja iz 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona se dokazujeta s potrdilom, izdanim po predpisih odvetnikove matične države. Dokazila ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik.
Preizkusni izpit o poznavanju pravnega reda Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena se opravlja po določbah zakona, ki ureja pravniški državni izpit.
34.b člen
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če predloži potrdilo o vpisu pri pristojnem organu matične države.
Vlogi za vpis v imenik po prejšnjem odstavku je potrebno priložiti tudi potrdilo o državljanstvu, dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti ter obvestilo in dokazila o morebitnem članstvu v odvetniških družbah v matični državi ali katerikoli drugi državi.
Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, je v celoti ali delno oproščen zavarovanja iz 9. člena tega zakona, če je v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovan.
V postopku vpisa v imenik po prvem odstavku tega člena se smiselno uporablja določba 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.
Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo biti starejša od treh mesecev in morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik.
O vpisu v imenik po prvem odstavku tega člena Odvetniška zbornica Slovenije obvesti pristojni organ odvetnikove matične države.
Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, mora opravljati odvetniški poklic dejansko in stalno, pri tem pa uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, z navedbo organa, pri katerem je vpisan v svoji matični državi.
34.c člen
Odvetnik iz prejšnjega člena lahko pravno svetuje o zakonodaji svoje matične države, o zakonodaji Evropske unije, o mednarodnem pravu in zakonodaji Republike Slovenije.
Pri opravljanju odvetniških storitev, povezanih z zastopanjem strank pred sodišči v Republiki Sloveniji, mora odvetnik iz prejšnjega člena sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik".
Odvetnik iz prejšnjega člena ne more:
- biti izvoljen v organe Odvetniške zbornice Slovenije,
- izobraževati odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata,
- biti imenovan za pooblaščenca stranke, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek pred sodišči ali pravno pomoč, v celoti oproščena plačila stroškov postopka ali pomoči, ali za zagovornika po uradni dolžnosti.
34.č člen
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, se vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik", ne glede na pogoje iz 34.a člena tega zakona, če je najmanj tri leta dejansko in stalno opravljal poklic v Republiki Sloveniji na podlagi 34.b člena tega zakona.
Pogoj iz prejšnjega odstavka se v postopku vpisa v imenik odvetnikov dokazuje s predložitvijo seznama zadev, ki jih je odvetnik obravnaval, z navedbo opravilne številke, vsebine, časovnega obdobja, vrste in obsega dejavnosti ter faze postopka s priloženimi izvodi pripravljenih listin, vlog in zapisnikov, v obliki, s katero se varuje zaupnost osebnih podatkov.
Odvetnik, ki je vpisan v imenik na podlagi prvega odstavka tega člena, ima pri opravljanju odvetniškega poklica pravico uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z nazivom "odvetnik".
34.d člen
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov na podlagi 34.a, 34.b ali 34.č člena tega zakona, sme opravljati posamezne storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 34.c člena tega zakona.
Odvetnik, ki namerava opravljati storitve na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem pisno obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije s predložitvijo dokazila o usposobljenosti za opravljanje odvetniškega poklica in dokazila o zavarovanju poklicne odgovornosti v matični državi, pri čemer se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 34.b člena tega zakona. V obvestilu mora navesti naslov ali določiti pooblaščenca za vročitve v Republiki Sloveniji.
Na podlagi obvestila in dokazil iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije odvetniku potrdilo o priglasitvi opravljanja storitev.
Na zahtevo pristojnih organov mora odvetnik iz prvega odstavka tega člena predložiti potrdilo iz prejšnjega odstavka.
Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki mu je bil v Republiki Sloveniji zavrnjen vpis v imenik odvetnikov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, v Republiki Sloveniji ne more opravljati odvetniških storitev.
34.e člen
Pri opravljanju storitev mora odvetnik iz prejšnjega člena upoštevati pravila poklicnega ravnanja, ki veljajo za odvetnike v Republiki Sloveniji.
Pri opravljanju posameznih storitev v Republiki Sloveniji mora odvetnik uporabljati poklicni naziv iz svoje matične države, izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov svoje matične države, skupaj z navedbo poklicne organizacije, ki mu je dala dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v matični državi.
Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v imenik odvetnikov. Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečene samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v Republiki Sloveniji.
34.f člen
Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.
IV.ODVETNIŠKA DRUŽBA
35. člen
Odvetniška družba se lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba.
Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba).
36. člen
Za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe se uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.
37. člen
Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki.
Vodenje poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
38. člen
Firma odvetniške družbe vsebuje obvezno dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno s kraticama "o.p.".
Ime prejšnjega družbenika lahko ostane z njegovo privolitvijo ali privolitvijo njegovih dedičev v imenu družbe iz prejšnjega odstavka še največ pet let z dodatno oznako pri imenu: "prejšnji".
39. člen
Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba priložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije.
Soglasje iz prejšnjega odstavka izda organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.
Če pristojni organ iz drugega odstavka tega člena v dveh mesecih od dne, ko je bilo soglasje zahtevano, ne odloči, se šteje, da je soglasje dano.
40. člen
Če s tem zakonom določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni, odvetniška družba preneha z likvidacijo.
Prenehanje odvetniške družbe iz razlogov po prejšnjem odstavku ugotovi sodišče na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije.
Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.
V.ODVETNIŠKA ZBORNICA
41. člen
Odvetniki, ki opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji, se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
42. člen
Zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge.
Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav. Pri medsebojnem sodelovanju v postopkih za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v drugi državi je zbornica dolžna ohraniti zaupnost izmenjanih podatkov.
43. člen
Zbornica je pravna oseba.
Najvišji organ zbornice je skupščina.
44. člen
S statutom zbornice se podrobneje določijo naloge in organizacija zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice.
K statutu zbornice daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
VI. ODVETNIŠKI PRIPRAVNIKI
45. člen
Kdor se pri odvetniku v skladu z določbami tega in posebnega zakona usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj odvetniškega pripravnika.
Odvetniški pripravnik lahko začne opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov.
O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba.
Ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov izda zbornica odvetniškemu pripravniku izkaznico.
46. člen
Odvetniško pripravniško prakso zagotavlja zbornica.
Če si odvetniški pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniški pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi.
47. člen
Odvetnik mora skrbeti za poklicno izobraževanje svojega pripravnika in mu omogočiti, da se vsestransko usposablja za samostojno opravljanje odvetniškega poklica.
Odvetniški pripravnik ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.
48. člen
Čas, ko odvetniški pripravnik opravlja prakso v odvetniški pisarni, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot pogoj za pridobitev pravice opravljati odvetniško dejavnost (5. točka prvega odstavka 25. člena).
49. člen
Odvetniški pripravnik se izbriše iz imenika odvetniških pripravnikov:
- če izjavi, da ne želi več opravljati prakse v odvetniški pisarni;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse v odvetniški pisarni;
- če brez opravičenega razloga več kot tri mesece ne opravlja prakse pri odvetniku;
- ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje v odvetniški pisarni;
- če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.
VII.ODVETNIŠKI KANDIDATI
50. člen
Odvetniški kandidat je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.
51. člen
Odvetniški kandidat lahko začne opravljati delo v odvetniški pisarni, ko je vpisan v imenik odvetniških kandidatov, ki ga vodi zbornica.
V imenik odvetniških kandidatov se lahko ob pogoju vzajemnosti vpiše tudi tuj državljan, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.
52. člen
O vpisu v imenik odvetniških kandidatov odloča organ iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona. Zoper odločitev ni dovoljena pritožba.
Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških kandidatov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški kandidat delal v odvetniški pisarni.
53. člen
O vpisu v imenik odvetniških kandidatov izda zbornica odvetniškemu kandidatu izkaznico.
54. člen
Odvetniški kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica.
55. člen
Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena tega zakona, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
56. člen
Odvetniški kandidat sklene za čas dela v odvetniški pisarni z odvetnikom pogodbo o zaposlitvi.
57. člen
Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, se ne izbriše iz imenika odvetniških kandidatov.
O nadaljevanju dela v drugi odvetniški pisarni mora odvetniški kandidat obvestiti zbornico in obvestilu priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo nadaljeval z delom.
58. člen
Odvetniški kandidat se izbriše iz imenika odvetniških kandidatov:
- če izjavi, da ne želi več delati v odvetniški pisarni;
- če odvetnik odpove pogodbo o zaposlitvi in odvetniški kandidat v roku osmih dni ne sklene pogodbe o zaposlitvi z drugim odvetnikom;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dela odvetniškega kandidata;
- če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati delo v odvetniški pisarni.
Izbris iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.
VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV IN ODVETNIŠKIH KANDIDATOV
59. člen
Odvetnik je dolžan vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
Odvetniški pripravnik in odvetniški kandidat sta dolžna vestno opravljati delo v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
60. člen
Statut zbornice določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.
61. člen
V disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se izrekajo kot disciplinski ukrepi: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se izrekajo kot disciplinski ukrepi: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.
62. člen
Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določa zbornica s splošnim aktom.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).
63. člen
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitve dolžnosti, zaradi katere se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ tri mesece.
63.a člen
O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.
64. člen
V disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata oziroma odvetniškega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut zbornice.
Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prenjšega odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.
65. člen
V disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače.
66. člen
Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Odvetnike, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let.
Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma volijo na enak način kot člani senata.
Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice ali biti zaposleni v strokovni službi zbornice.
67. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil svojo dolžnost.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.
Na zahtevo predsednika sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.
68. člen
Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v petnajstih dneh odgovori na navedbe v zahtevi.
Po prejemu odgovora na zahtevo predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava.
69. člen
Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
70. člen
Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni.
Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec.
O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez ustne obravnave.
71. člen
Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut zbornice.
Odločbe disciplinskih organov zbornice so izvršljive.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.
VIII.A KAZENSKE DOLOČBE
71.a člen
Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona.
71.b člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje odvetnik, ki reklamira svojo dejavnost (drugi odstavek 21. člena).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
Zbornica uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
73. člen
Odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov na podlagi dosedanjih predpisov, nadaljujejo z delom po določbah tega zakona.
Za odvetnike iz prejšnjega odstavka, kakor tudi za osebe, ki imajo po določbi 76. člena tega zakona pravico doseči vpis v imenik odvetnikov po dosedaj veljavnih predpisih, se ne uporablja določba 28. člena tega zakona.
Odvetniki v službah pravne pomoči lahko nadaljujejo z opravljanjem odvetniškega poklica, če svojo organiziranost in poslovanje uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, imajo osebe, ki jih organizacije sindikata najamejo ali zaposlijo za zastopanje svojih članov v delovnih in socialnih sporih, pravico zastopati pred sodišči, ki so pristojna za te spore, tudi po uveljavitvi tega zakona, čeprav niso odvetniki, če izpolnjujejo pogoje iz 1. do 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona.
74. člen
Z delom oziroma funkcijo državnega tožilca je glede določb tretjega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 25. člena in 28. člena tega zakona izenačeno delo oziroma funkcija javnega tožilca.
75. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali kak drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.
76. člen
Vloge za vpis v imenik odvetnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, pa o njih še ni odločeno, se obravnavajo in vpis v imenik odvetnikov dovoli na podlagi doslej veljavnih predpisov.
Zoper odločitev, s katero se osebam iz prejšnjega odstavka ne dovoli vpisa v imenik odvetnikov, je dovoljen upravni spor.
77. člen
Kdor je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, nadaljuje z delom kot odvetniški kandidat, če ima opravljen pravosodni izpit.
Oseba iz prejšnjega odstavka, ki nima opravljenega pravosodnega izpita, nadaljuje z usposabljanjem kot odvetniški pripravnik po doslej veljavnih predpisih.
Odvetniški kandidat iz prvega odstavka tega člena in odvetniški pripravnik iz prejšnjega odstavka imata pravico zahtevati vpis v imenik odvetnikov pod pogoji iz prejšnjega člena.
Zbornica najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda izkaznice o vpisu v imenik odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov.
78. člen
Osebi, ki je bila pred uveljavitvijo tega zakona zaradi izvolitve ali imenovanja v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, izbrisana iz imenika odvetnikov, se izbris odpravi po uradni dolžnosti.
Šteje se, da osebi iz prejšnjega odstavka opravljanje odvetniškega poklica miruje (22. člen).
Zbornica izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
79. člen
Določba 24. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko se začnejo uporabljati določbe o službenem oblačilu sodnikov in državnih tožilcev.
80. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za odvetnike prenehata uporabljati določbi 36. in 41. člena Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in 27/85).
81. člen
Dokler ne bodo sprejeti predpisi o gospodarskih družbah, se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o podjetjih.
82. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o pravni pomoči /Uradni list SRS, št. 23/79).
KONČNA DOLOČBA
(Po določilih Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu Ur. list RS št. 24-1455/2001)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, z izjemo določb 2. in 3. člena ter 5. do 15. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih, ki delujejo v okviru Evropske unije.
OPOMBA: Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o odvetništvu upošteva razveljavitev 28. člena zakona, ki je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS, objavljeno v Ur. listu RS št. 24-1465/1996 in
določila Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu, objavljena v Ur. listu RS št. 24-1455/2001.
določila Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu, objavljena v Ur. listu RS št. 24-1455/2001.
Te spremembe in dopolnitve so tiskane poudarjeno.