Zakon o odvetništvu
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdvF)
(Uradni list RS, št. 36/2019 z dne 07.06.2019)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14,
8/16 – odl. US in 46/16) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
»1.a člen
Ta zakon določa učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev odvetnikov in olajšanje
trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija
pridobljena, v skladu z:
– Direktivo 77/249/EGS Sveta z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode
opravljanja storitev odvetnikov (UL L št. 78 z dne 26. 3. 1977, str. 17), zadnjič spremenjeno z
Direktivo 2013/25/EU Sveta z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju pravice
do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z
dne 10. 6. 2013, str. 368; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 77/249/EGS), in
– Direktivo 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje
trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija
pridobljena (UL L št. 6 z dne 14. 3. 1998, str. 83), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/25/EU Sveta
z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju pravice do ustanavljanja in svobode
opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 368; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/5/ES).«.
2. člen
V 2.a členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »storitve« doda besedilo »pod poklicnim
nazivom iz svoje matične države v skladu z Direktivo 77/249/EGS«, v drugi alineji pa se za besedo
»države« doda besedilo »v skladu z Direktivo 98/5/ES«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega
prostora ali Švicarska konfederacija, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški
poklic v kateri koli državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski
konfederaciji pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.«.
3. člen
V 25. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. da je državljan Republike Slovenije, druge države članice Evropske unije, Evropskega
gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno
leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču,
državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, na Odvetniški zbornici Slovenije ali pri notarju, v rednem
delovnem razmerju, sklenjenem s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali za sorazmerno
daljše časovno obdobje, če je redno delovno razmerje sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi s krajšim
delovnim časom,«.
4. člen
V 31. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– imenika odvetnikov, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 25. člena tega zakona,«.
5. člen
V prvem odstavku 34.a člena, v prvem odstavku 34.b člena, v prvem odstavku 34.č člena, v
prvem in petem odstavku 34.d člena in v 34.f členu se za besedo »unije,« doda besedilo
»Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarska konfederacija,«.
6. člen
V 34.e členu se v drugem odstavku za besedo »državi« dodata vejica in besedilo »ali sodišča,
pred katerim ima pravico opravljati poklic po predpisih te države«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik iz prejšnjega člena je disciplinsko odgovoren po tem zakonu, kot če bi bil vpisan v
imenik odvetnikov, vendar le za kršitve, ki jih lahko stori pri opravljanju posamezne storitve. Če
pristojni organ zahteva uvedbo disciplinskega postopka, lahko v ta namen od pristojnih organov
matične države pridobi vse podatke o odvetniku, ki jih potrebuje za izvedbo disciplinskega postopka.
O svojih odločitvah uradno obvesti pristojne organe matične države tega odvetnika. Disciplinske
kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki
Sloveniji. Namesto disciplinske kazni izbrisa iz imenika se izreče prepoved opravljanja storitev v
Republiki Sloveniji.«.
7. člen
V 45. členu se v tretjem odstavku za besedo »pripravnikov« dodata vejica in besedilo »ki ga vodi
zbornica«.
V četrtem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
8. člen
V 51. členu se v tretjem odstavku za besedo »unije« dodata vejica in besedilo »Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
V Zakonu o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo,
111/07 in 40/12 – ZUJF) se v 6. členu v 1. točki prvega odstavka za besedo »unije« dodata vejica in
besedilo »Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije«.
V četrtem odstavku se za besedo »unije« dodata vejica in besedilo »Evropskega gospodarskega
prostora ali Švicarska konfederacija«.
10. člen
Uredba o preizkusnem izpitu za odvetnike iz drugih držav (Uradni list RS, št. 132/04) se uskladi s
tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/19-1/10
Ljubljana, dne 28. maja 2019
EPA 429-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
mag. Dejan Židan
predsednik
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU
(ZOdv-E)
(Uradni list RS, št. 46/2016 z dne 30.06.2016)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14)
se za četrtim odstavkom 31. člena doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vpisnino za vpis v imenik odvetnikov in njeno višino določa statut Odvetniške zbornice
Slovenije.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz drugega odstavka«
nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka«.
Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.
2. člen
Do uveljavitve dopolnitev statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določi vpisnino za vpis v
imenik odvetnikov in njeno višino, velja višina vpisnine za vpis v imenik odvetnikov, ki je veljala
1. aprila 2016.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/16-2/17
Ljubljana, dne 16. junija 2016
EPA 1206-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik
ZAKON O DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-D)
(Uradni list RS, št. 97/2014 z dne 30.12.2014)
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09) se za četrtim odstavkom 17. člena doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.«.
2. člen
Za sedmim odstavkom 31. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi in na svoji spletni strani javno objavlja tudi seznam izbrisov iz imenika odvetnikov iz razlogov po 3., 4. ali 9. točki prvega odstavka prejšnjega člena ali iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena. Javna objava osebnega imena odvetnika skupaj z razlogom izbrisa traja eno leto od izbrisa.«.
3. člen
Besedilo 60. člena postane prvi odstavek tega člena.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Naloga Odvetniške zbornice Slovenije, njenih disciplinskih organov in organov za ugotavljanje kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike je, da zagotovijo učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti njenih članov za disciplinske in etične kršitve.
Odvetniška zbornica Slovenije na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki:
– poimensko sestavo disciplinskih organov in organov, pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike;
– glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov;
– izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov;
– mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa odvetniške poklicne etike, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.«.
KONČNE DOLOČBE
4. člen
1. člen tega zakona se začne uporabljati z dnem uveljavitve nove Odvetniške tarife, ki jo je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije sprejela 23. septembra 2014.
Do uveljavitve nove Odvetniške tarife se uporablja Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 in 35/09 - ZOdv-C).
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/14-7/13
Ljubljana, dne 17. decembra 2014
EPA 215-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
Primož Hainz l.r.
Podpredsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-C)
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznama odvetnikov iz prejšnjega odstavka ne zadoščata za izvajanje institutov zagovorništva po uradni dolžnosti oziroma brezplačne pravne pomoči, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča. Odvetnik lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije kadarkoli predlaga izbris s seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.
Seznama odvetnikov iz tretjega odstavka tega člena vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki ju je dolžna posredovati vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.«.
Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije.
Zavarovalnice so dolžne skleniti pogodbo o zavarovanju skladno z določbami tega člena.«.
Odvetnik je upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
Odvetnik se v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
Dogovor iz drugega ali tretjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v pisni obliki ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov.«.
V 25. členu se za 8. točko doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vsebino in postopek preizkusa iz 9. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje. Odvetniška zbornica Slovenije lahko predhodno, v roku 30 dni od prejema obvestila, poda mnenje k vsebini in postopku preizkusa.«.
V šestem odstavku 37. člena se črta besedilo »z omejeno odgovornostjo«.
9. člen
V drugem odstavku 39. člena se šesta alinea črta.
10. člen
Naslov poglavja »VIII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV« in 59. do 63. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
Odvetniški kandidat in odvetniški pripravnik morata vestno opravljati delo in prakso v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri opravljanju tega dela in prakse.
V disciplinskem postopku proti odvetniškim pripravnikom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor in odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
Disciplinski ukrepi so podrobneje urejeni s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic in odvzema pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela oziroma prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (prvi odstavek 27. člena).
Odvzem pravice opravljati odvetniški poklic se lahko izreče za dobo do pet let, odvzem pravice opravljati delo oziroma prakso v odvetniški pisarni pa za dobo do treh let.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.
Disciplinski organi morajo pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica tudi v Republiki Sloveniji.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi v primeru uvedbe disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v katerikoli drugi državi.
Pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, razen v primerih iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona.
Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje, ki so odvetniki, ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije iz vrst odvetnikov za čas, ki ga določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Senat disciplinske komisije prve in druge stopnje, ki odloča v posamezni disciplinski zadevi, sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in enega člana za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom, enega člana pa Odvetniška zbornica Slovenije izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Podrobnejše določbe o disciplinskih organih iz prvega odstavka tega člena določa statut Odvetniške zbornice Slovenije.
Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
V postopku pred disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če ta zakon ne določa drugače.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo njihovo funkcijo, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki so določeni oziroma voljeni enako kakor predsednik in člani senata.
Člani senata iz vrst odvetnikov in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali biti zaposleni v strokovni službi Odvetniške zbornice Slovenije.«.
Naslov poglavja »VIII.A DISCIPLINSKI ORGANI« se črta, 64. do 65. člen pa se spremenijo tako, da se glasijo:
Na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministra, pristojnega za pravosodje, mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.
Če disciplinski tožilec odstopi od disciplinskega postopka, mora to v osmih dneh sporočiti predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali ministru, pristojnemu za pravosodje, in ga poučiti, da lahko nadaljuje disciplinski postopek sam. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, ima pravico nadaljevati postopek v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo disciplinskega tožilca.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije prve stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
Odločba disciplinske komisije prve stopnje mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.
Pritožbo lahko vložita odvetnik oziroma odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. Če je odvetnik oproščen, ima pravico do pritožbe tudi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali minister, pristojen za pravosodje, kadar postopek teče na njegovo zahtevo.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija druge stopnje na seji brez ustne obravnave.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje Odvetniški zbornici Slovenije zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom Odvetniške zbornice Slovenije.«.
65.a do 71. člen in naslov poglavja »VIII.B DISCIPLINSKI POSTOPEK« se črtajo.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme predpis iz drugega odstavka 25. člena zakona v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek znaša nagrada za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, do uveljavitve predpisa, ki ureja odvetniško tarifo, sprejetega na podlagi 19. člena zakona, od 200 do 1.400 eurov in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih. Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja v revizijskem postopku, se nagrada sorazmerno zniža glede na obseg opravljenih storitev, vendar ne sme znašati manj kot 50 eurov.
V revizijskih postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila pravnomočno odmerjena povrnitev nagrade in izdatkov, se povrnitev nagrade odmeri po določbi prejšnjega odstavka.
Odvetniška zbornica Slovenije uskladi statut in druge splošne akte zbornice z določbami tega zakona na svoji prvi naslednji skupščini po uveljavitvi tega zakona.
Republike Slovenije
Miran Potrč l.r.
Podpredsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-B)
(Uradni list RS, št. 54/2008 z dne 02.06.2008)
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.«.
»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik).«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.
Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.
Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.«.
»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.
Drugi odstavek se črta.
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
»Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.«.
Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«.
– objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,
– obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.
Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:
– navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,
– vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,
– navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,
– sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,
– sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,
– dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,
– dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,
– sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«.
»Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.
O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
– strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
– strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
– strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,«.
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek se črta.
Za 10. točko se dodata novi 11. in 12. točka, ki se glasita:
»11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;
12. če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.«.
»Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).«.
Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.
Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.
Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.«.
»Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«.«
Prijava mora vsebovati:
– navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,
– firmo in sedež družbe,
– naslov morebitne podružnice,
– navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje,
– vsebino družbene pogodbe,
– potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,
– druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu,
– izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov.
Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register.
Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.
Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano.
Zoper odločitev Odvetniške zbornice Slovenije ni dovoljena pritožba.
Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register.
Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.«.
»Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov je treba priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
»V imenik odvetniških kandidatov se lahko vpiše državljan članice Evropske unije, če izpolnjuje pogoje iz 2. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.«.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je odvetnik disciplinsko odgovoren.
Odvetniku je mogoče izreči disciplinske sankcije ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v tem zakonu.
Disciplinski postopek je hiter.
Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti odvetnika. Disciplinski postopek miruje, dokler ni v kazenskem postopku ali v postopku o prekrških pravnomočno odločeno.
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni, lahko disciplinski organ odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.
1. Lažje disciplinske kršitve so:
– neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do strank ali drugih oseb, državnih organov in pravnih oseb pri opravljanju odvetniškega poklica, dela ali prakse, zaradi katerega je bil okrnjen ugled odvetništva;
– opustitev obvestila odvetniški zbornici o preselitvi sedeža ali odvetniške pisarne;
– opustitev dolžnosti o uporabi službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
– vzpostavitev stika s stranko, ki jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
– opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje;
– ukvarjanje s posli in dejavnostmi, nezdružljivimi s častjo in neodvisnostjo odvetnika pri njegovem poklicnem delu in zunaj njega;
– nevestno ali neredno opravljanje odvetniške prakse;
– nevestno ravnanje pri nadomeščanju odvetnika;
– opravljanje del v nasprotju z navodili odvetnika med opravljanjem odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva;
– informiranje javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje odvetniškega poklica, ki ni v skladu s pravili stroke;
– kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
– sodelovanje z pravnimi ali fizičnimi osebami z namenom informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona;
– nevestno, nepravočasno ali malomarno zastopanje stranke;
– kršitev dolžnosti o izdaji obračuna o prejetih in izplačanih denarnih sredstvih ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
– kršitev dolžnosti o izročitvi dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev, ki jih upravlja ali jih je upravljal odvetnik na zahtevo stranke;
– povzročitev nepotrebnih stroškov za stranko iz malomarnosti.
2. Hujše disciplinske kršitve so:
– storitev dejanja, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica;
– storitev najmanj treh lažjih disciplinskih kršitev v obdobju petih let;
– organiziranje poslovanja, ki onemogoča ohranitev tajnosti listin in predmetov;
– zastopanje stranke, ki bi ji moral po zakonu odkloniti zastopanje;
– odpoved zastopanja stranke v zanjo neprimernem času ali okoliščinah;
– višje zaračunavanje odvetniške nagrade brez predhodnega pisnega dogovora;
– obračunavanje plačila odvetniških storitev v nasprotju z določili zakona, ki ureja odvetniško tarifo;
– neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za stranko;
– neutemeljeno zadržanje strankinih listin ali izročitev prepisov listin po prekinitvi pooblastilnega razmerja;
– neupravičena odklonitev zagovarjanja ali zastopanje stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitev brezplačne pravne pomoči, kadar odvetnika ali odvetniško družbo v skladu z zakonom postavi ali dodeli sodišče s seznama odvetnikov iz 5. člena tega zakona;
– opravljanje odvetniškega poklica ali prakse med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali prakse;
– opravljanje dejavnosti ali funkcij, nezdružljivih z opravljanjem odvetniškega poklica;
– ustanovitev odvetniške družbe ali podružnice odvetniške družbe v nasprotju z določbami tega zakona;
– opravljanje odvetniške prakse v nasprotju z določbami tega zakona o opravljanju odvetniške kandidature ali pripravništva;
– opravljanje odvetniškega poklica samostojno in v svojem imenu, v času opravljanja odvetniške kandidature ali odvetniškega pripravništva.«.
– pisni opomin,
– denarna kazen,
– odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni.
Disciplinska ukrepa, ki se v disciplinskem postopku izrekata odvetniškim pripravnikom, sta:
– pisni opomin,
– odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.«.
Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od enega meseca dni in ne daljši od treh mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in se nakažejo na račun Odvetniške zbornice Slovenije.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Odvetniška zbornica Slovenije vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,
– naslov sedeža odvetniške pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice, disciplinski organi in ministrstvo, pristojno za pravosodje, imajo pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.«.
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika.
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije II. stopnje zaradi hujših disciplinskih kršitev odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni.«.
Predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Predsednik in člana disciplinske komisije I. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega od njiju imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega pa izmed odvetnikov. Drugega člana disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina Odvetniške zbornice Slovenije izmed odvetnikov. Predsednik in člana disciplinske komisije II. stopnje so izvoljeni za dobo treh let.
O sestavi disciplinskih komisij in nadomeščanjih odloča predsednik disciplinske komisije. V primeru spora odloči predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
Predsednik in člani disciplinskih komisij ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.
Disciplinski tožilec ima namestnika, ki se izvoli na enak način kot disciplinski tožilec.«.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.«.
Predsednik in dva člana so vrhovni sodniki, dva člana pa sta odvetnika.
Predsednik in oba vrhovna sodnika se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Enega odvetnika izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega odvetnika pa imenuje Sodni svet.
Predsednik in člani senata disciplinskega sodišča se določijo za dobo treh let in imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo opravljati.
Namestniki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani senata.
Predsednik in člani senata in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih Odvetniške zbornice Slovenije ali v Sodnem svetu.«.
Disciplinskemu tožilcu in članom disciplinskih organov, ki jih izvoli Odvetniška zbornica Slovenije izmed odvetnikov se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Odvetniško zbornico Slovenije. Članom disciplinskih organov, ki jih imenuje Sodni svet, se pisanja priporočeno pošiljajo na naslove, sporočene na Sodni svet. Predsedniku disciplinske komisije I. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Odvetniško zbornico Slovenije. Predsedniku disciplinske komisije II. stopnje se pisanja priporočeno pošiljajo na naslov, sporočen na Sodni svet.
V disciplinskem postopku se smiselno uporablja zakon, ki ureja kazenski postopek, če v tem zakonu ni posebnih določb.«.
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik kršil določbe tega zakona, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev.
Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev dolžnosti ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku.
Na zahtevo predsednika sodišča, ministra, pristojnega za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.«.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, ali po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, ali pa najpozneje v 30 dneh razpiše obravnavo.
V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.
Obravnava ni javna, razen kadar oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, to izrecno zahteva.
– osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek,
– predsedniku Odvetniške zbornice Slovenije,
– ministru, pristojnemu za pravosodje,
– predlagatelju zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in
– disciplinskemu tožilcu.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamezni zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.
Pritožbo lahko vložijo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku in disciplinski tožilec. Pritožbo lahko vložijo tudi predsednik sodišča, minister, pristojen za pravosodje ali Varuh človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, če so v posameznem primeru zahtevali uvedbo disciplinskega postopka.
O pritožbi najpozneje v 60 dneh od prejema odloča disciplinsko sodišče na seji brez obravnave.«.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo I. ali II. stopnje ali pred disciplinskim sodiščem.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Če se ugotovi disciplinska odgovornost, je odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik dolžan povrniti stroške postopka.«.
Disciplinski organi so dolžni pristojnim organom odvetnikove matične države omogočiti sodelovanje v postopku s predlogi v korist odvetnika.
Disciplinske kazni in začasni ukrepi, ki omejujejo odvetnika pri opravljanju poklica, smejo biti izrečeni samo z veljavnostjo v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ odvetnikove matične države začasno ali trajno odvzame odvetniku dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica, ima tak ukrep učinek prepovedi opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
Prvi odstavek tega člena velja smiselno tudi ob uvedbi disciplinskega postopka zoper odvetnika, ki ima pod tem nazivom pravico opravljati odvetniški poklic tudi v kakšni drugi državi.«.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki ni odvetniška družba po tem zakonu, če proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 1. člena tega zakona proti plačilu opravlja storitve iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Z globo najmanj 800 eurov se kaznuje za prekršek tuj odvetnik, ki v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve ali odvetniški poklic v nasprotju z določbami III. A poglavja tega zakona.
Globo iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
Z globo najmanj 3.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba odvetniške družbe, ki informira javnost o svoji dejavnosti v nasprotju z 21. in 21.a členom tega zakona.
Globo iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče Tržni inšpektorat Republike Slovenije.«.
Določba 7. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2009.
Odvetniški pripravniki, ki so začeli opravljati odvetniško prakso pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo pripravniško prakso po dosedanjih določbah.
Disciplinski postopki zoper odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih pravilih, razen če so nova pravila za njih milejša.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje odvetniškega poklica do uveljavitve tega zakona, lahko vložijo predlog za vpis v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona po dosedanjih pogojih, določenih v 25. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01).
O predlogih za vpis v imenik odvetnikov, vloženih do uveljavitve tega zakona in v roku enega leta od uveljavitve tega zakona, odloča Odvetniška zbornica Slovenije po dosedanjem Zakonu o odvetništvu.
Odvetniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisani v imenik odvetnikov ter odvetniške družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona že vpisane v sodni register, morajo izpolniti pogoje iz 9. člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Dokazila o spremembi zavarovanja so odvetniki in odvetniške družbe dolžni poslati Odvetniški zbornici Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik
ZAKON O ODVETNIŠTVU (ZOdv)
I. TEMELJNE DOLOČBE
2.a. člen
- odvetniške storitve,
- odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države,
- odvetniški poklic pod nazivom odvetnik .
6. člen
7. člen
10. člen
11. člen
17. člen
18. člen
20. člen
21. člen
umetniškem ali publicističnem področju;
2. opravljanje plačane državne službe;
3. opravljanje notariata;
4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;
5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.
23. člen
24. člen
25. člen
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
4. da je opravil pravniški državni izpit,
5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,
6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.
26. člen se črta
Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica.
28. člen se razveljavi
29. člen
- če umre;
- če pisno izjavi, da ne želi več opravljati odvetniškega poklica;
- če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
- če mu je bil izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica;
- če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neodvisnostjo odvetnika (21. člen);
- če več kot eno leto brez opravičenega razloga ni opravljal odvetniškega poklica;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica;
- če je bil razveljavljen vpis v imenik odvetnikov;
- če mu je bil izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica;
- če preneha odvetniška družba na podlagi izvedenega stečajnega ali likvidacijskega postopka ali če odvetnik izstopi iz odvetniške družbe, pa v roku enega meseca ne nadaljuje z opravljanjem odvetniškega poklica individualno ali kot družbenik druge odvetniške družbe.
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik ,
- imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko sproži upravni spor zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, če je z njo kršen zakon v korist posameznika.
Izbris iz razloga po 4. in 9. točki prejšnjega člena se opravi na podlagi pravnomočne odločbe, izbris iz razloga po drugem odstavku prejšnjega člena pa na podlagi obvestila pristojnega organa odvetnikove matične države.
34.a člen
34.b člen
34.c člen
Odvetnik iz prejšnjega člena ne more:
- biti izvoljen v organe Odvetniške zbornice Slovenije,
- izobraževati odvetniškega pripravnika ali odvetniškega kandidata,
- biti imenovan za pooblaščenca stranke, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopek pred sodišči ali pravno pomoč, v celoti oproščena plačila stroškov postopka ali pomoči, ali za zagovornika po uradni dolžnosti.
34.d člen
34.e člen
34.f člen
Odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.
37. člen
V.ODVETNIŠKA ZBORNICA
41. člen
42. člen
44. člen
45. člen
49. člen
- če izjavi, da ne želi več opravljati prakse v odvetniški pisarni;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse v odvetniški pisarni;
- če brez opravičenega razloga več kot tri mesece ne opravlja prakse pri odvetniku;
- ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje v odvetniški pisarni;
- če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni.
50. člen
Odvetniški kandidat je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. ter 6. in 7. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona in ima pristanek odvetnika oziroma odvetniške družbe, pri kateri bo zaposlen.
56. člen
- če izjavi, da ne želi več delati v odvetniški pisarni;
- če odvetnik odpove pogodbo o zaposlitvi in odvetniški kandidat v roku osmih dni ne sklene pogodbe o zaposlitvi z drugim odvetnikom;
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dela odvetniškega kandidata;
- če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati delo v odvetniški pisarni.
59. člen
Odvetniški pripravnik in odvetniški kandidat sta dolžna vestno opravljati delo v odvetniški pisarni in sta odgovorna za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
60. člen
61. člen
62. člen
63. člen
63.a člen
O zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka zoper tujega odvetnika, ki je vpisan v imenik tujih odvetnikov v skladu s 34.b členom tega zakona, disciplinski tožilec obvesti pristojni organ v odvetnikovi matični državi.
66. člen
67. člen
70. člen
71.a člen
72. člen
74. člen
76. člen
77. člen
78. člen
80. člen
82. člen
določila Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu, objavljena v Ur. listu RS št. 24-1455/2001.