Tolmačenje odvetniške tarife

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife daje upravni odbor (UO) Odvetniške zbornice Slovenije pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife. Ta pojasnila in obvezne razlage so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

Na tem mestu so zbrane obvezne razlage in pojasnila sprejete na sejah upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije od 11.11.1999 dalje. Okrajšava "UO" in datum pomenita datum seje upravnega odbora, na katerem je bilo pojasnilo oziroma obvezna razlaga sprejeto. 


UO 11.11.1999
- Okrajno sodišče Grosuplje je zaprosilo za mnenje glede tar. št. 32 odvetniške tarife in sicer, ali se v postopku uveljavljanja odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnici odvetniku poleg zahtevka posebej prizna tudi plačilo za pripravljalno vlogo. Pripravljalna vloga namreč ni vloga, na podlagi katere bi potekal postopek za odločitev odškodnine in tako po gramatikalni razlagi odvetniku to plačilo ne pripada. 

Upravni odbor je zavzel SKLEP:

Tar. št. 32 odvetniške tarife v 1. točki tarifira "Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine …", v 2. 
točki " Obravnavanje pred navedenimi pravnimi osebami …" in v 3. točki 
"Sklenitev izvensodne poravnave…".

Po točki 1. te tar. št. lahko uvrstimo tudi "Pripravljalno vlogo" kot "drugo obrazloženo vlogo", ki je za pojasnitev oziroma obrazložitev zahtevka morda bila potrebna, pri čemer pa je seveda stvar presoje v konkretnem primeru, ali je taka pripravljalna vloga bila res potrebna. Širše gledano upravni odbor meni, da bi bilo treba eventuelno "pripravljalno vlogo tarifirati v okviru dejavnosti iz postavke, predvidene v točki 2 te tar. št.


UO 02.12.1999
- Odvetnik je zaprosil za stališče v primeru, ko je iz zemljiške knjige izpisal zemljiškoknjižne podatke, le-te je nato v pisarni prepisal na formularje zemljiškoknjižnih izpiskov, jih nato predložil v potrditev zemljiški knjigi, in to v primeru, ko je izdelal 40 takšnih zemljiškoknjižnih izpiskov. Zanimalo ga je stališče, kako lahko obračuna v danem primeru odvetniško storitev. 

Sprejet je bil SKLEP:

Odvetnik v takšnem primeru obračuna odvetniške storitve po porabljenem času. 


UO 01.02.2000
- Okrajno sodišče je posredovalo odvetniški zbornici vprašanje, ali ima zbornica oblikovana merila, kaj šteje kot pripravljalno vlogo, obenem je zbornici posredovalo dopis odvetnika, s katerim dopisom je odvetnik poslal zavarovalnici naknadno medicinsko dokumentacijo, obenem pa zahtevek razširil za nematerialno odškodnino ter ta dopis v pravdnem postopku opredelil kot pripravljalno vlogo. Sodišče sprašuje, ali je ta dopis šteti za pripravljalno vlogo ali ne. 

Upravni odbor je v zvezi s tem sprejel SKLEP:

Stvar ocene sodišča samega je, ali bo dopis odvetnika ocenilo kot pripravljalno vlogo ali ne. Člani upravnega odbora sami so ocenili, da ta dopis ne izpolnjuje zahtev po obliki in vsebini, kot se pričakuje od pripravljalne vloge. 

- Odvetnik iz Raven na Koroškem je opozoril na prakso sodišča v Mariboru, ki mu kot odvetniku izven sedeža sodišča ne priznava stroškov za porabljeni čas za odsotnost iz pisarne v času potovanja in potnih stroškov do sodišča oziroma kilometrine z utemeljitvijo, da je upravičen le do stroškov, ki bi nastali zaradi substitucije. Na pritožbo odvetnika je enako stališče zavzelo tudi pritožbeno sodišče. 

Upravnega odbora je sprejel SKLEP:

Med potrebne stroške zastopanja je možno uvrstiti tudi stroške iz člena 13/3 in čl. 14/3 odvetniške tarife v primerih, ko gre za zahtevnejše primere, v katerih substituiranje ni možno, ali pa v primerih, ko gre za obravnavo zadeve zaupnejše narave, kjer substituiranje ni primerno ter v primerih, ko je izkazano, da ni bilo možno najti substituta, kakor tudi, če stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v kraju njenega prebivališča ali sedeža. V drugih primerih, ko stranka vztraja, da odvetnik opravi zastopanje izven sedeža svoje pisarne, trpi sama stroške, če je tako zastopanje zahtevala. 


UO 21.03.2000
- Odvetnik je zaprosil za stališče, kako postopati v nerešeni odškodninski zadevi, kjer je bil honorar določen v odstotku in je prišlo do prenehanja pooblastila. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

V primeru preklica pooblastila v zadevah, kjer je dogovorjeno plačilo odvetniških storitev v odstotkih, zadeva pa ni končana, odvetnik obračuna opravljene storitve v skladu s tarifo. 

- Odvetnika iz Maribora sta zaprosila za tolmačenje tarife v zvezi s priznavanjem tuje sodne odločbe. Menila sta, da predlog za priznanje tuje sodne odločbe ni ovrednoten v odvetniški tarifi. 

V zvezi s tem je bil sprejet SKLEP:

Storitev je ovrednotena v tar. št. 20 sprejetega predloga o spremembi odvetniške tarife. Do sprejetja predloga o spremembi odvetniške tarife pa se storitev s priznavanjem tuje sodne odločbe obračunava po tar. št. 34 odvetniške tarife. 

(Zaprosilo za tolmačenje in odgovor je bil podan v času, ko še ni bila dokončno spremenjena odvetniška tarifa).

- Odvetnik je zaprosil za tolmačenje, kako obračunati zastopniške stroške v primerih, ko je sklenjena poravnava pri zavarovalnici v zvezi z izplačilom odškodnine. 

Sprejet je bil SKLEP: 

Zastopniški stroški se obračunajo tako, da se k znesku dogovorjene odškodnine po poravnavi prištejejo obresti in zastopniški stroški odmerjeni s strani zavarovalnice ter od tako dobljenega zneska obračuna dogovorjeni odstotek nagrade - če je med stranko in klientom tak pisni dogovor. 


UO 13.04.2000
- Zaprosilo za presojo 8. člena odvetniške tarife sta naslovili na upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije prizadeti stranki, ki sta v postopku denacionalizacije opravili sami namesto odvetnika številna opravila, vsled česar sta ocenili, da odvetnik ni upravičen terjati od njiju plačilo po 17. členu Zakona o odvetništvu, menili sta, da odvetniku pripada le plačilo po 8. členu odvetniške tarife. 

V zvezi s tem je bil sprejet SKLEP:

Sporazum o plačilu odvetniških storitev, ki je sklenjen v predpisani obliki, obvezuje stranki. Eventuelni spor o veljavnosti tega sporazuma je stvar sodnega postopka. 

Če je bil sporazum o nagradi sklenjen pred uveljavitvijo Zakona o odvetništvu, je ničen. 


UO 03.10.2000
- Odvetniška pisarna je zaprosila upravni odbor za tolmačenje, kdaj nastane v primerih ex offo obveznost za obračun DDV; ali od priglasitve stroškov sodišču ali ob sprejemu sklepa sodišča, ali ob dejanskem plačilu iz proračuna. 

Sprejet je bil SKLEP:

Odvetniška zbornica Slovenije ni pristojna za tolmačenje davčnih predpisov. Upravni odbor pa meni, da nastane obveznost za obračun DDV po pravnomočnosti sklepa sodišča o odmeri stroškov. 

- Odvetnica je seznanila upravni odbor odvetniške zbornice s sklepi območnega zbora, ki je zaprosil za tolmačenje odvetniške tarife glede spornega sklepa Okrožnega sodišča o odmeri stroškov odvetnici kot zagovornici po uradni dolžnosti. Zaradi ustreznega stališča upravnega odbora je citirala obrazložitev spornega sklepa, kot sledi:

"Odvetnica je priglasila stroške kot sledi:

- zagovor odbd. v predhodnem postopku 6.8.2000 160 tč
- trajanje 6 x nadaljnje pol ure 300 tč
- čakanje 1 x začete in 5 x nadaljnje pol ure 270 tč
- povišek po čl. 12 OT 730 tč


Sodišče ni priznalo stroškov poviška po čl. 12 Odvetniške tarife po postavkah trajanja in čakanja, ker je štelo, da ta plačila predstavljajo odmero za porabljeni čas in jih ne gre uvrščati med odvetnikova opravila za stranko ali t.i. storitve pravne pomoči. 12. čl. Odvetniške tarife namreč predvideva 100% povišek za opravila, ki jih je odvetnik opravil za stranko v dela prostih dnevih. Katere so storitve pravne pomoči je razvidno iz tarifnega dela Odvetniške tarife med katere pa odvetnikova prisotnost na naroku - trajanje in čakanje, ne spadajo. Pojmovno teh postavk niti ni možno uvrstiti med storitve oz. opravila, zaradi česar je njihovo vrednotenje tudi opredeljeno v posebnem 13. čl. tarife. Ostali stroški so bili priznani v celoti, ker so skladni z odvetniško tarifo, določili Zakona o kazenskem postopku ter opravljenim delom."

Na ta sklep se je odvetnica pritožila, območni zbor iz Nove gorice se je z njenim stališčem strinjal, potem pa sprejel sklep, naj upravni odbor Odvetniške zbornice kot edini pristojni organ za pojasnila o razlagi tarife, obravnava ta problem ter sporoči sklep območnemu zboru, ki bo ta sklep posredoval Okrožnemu sodišču v Novi Gorici. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Odvetniška tarifa se uporablja enotno, zagovornici pripada 100% povišek na vse opravljene storitve, tudi za postavki trajanja in čakanja. 


UO 07.12.2000
- Odvetnik Mihael Jenčič je naslovil na upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije vprašanje, kolikšna nagrada se prizna odvetniku, ki v isti zadevi zastopa svojo stranko hkrati kot zagovornik in pooblaščenec zasebnega tožilca. Menil je, da bi glede na opravljeno delo odvetnika (zagovornika in pooblaščenca zasebnega tožilca) odvetnik bil upravičen v takšnem kazenskem postopku priglasiti:

Stroške zastopanja zasebnega tožilca
Stroške zagovora obdolženca in
Urnino ter še ostale stroške, kakor na primer odsotnost iz pisarne, čakanje na obravnavo….

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Stališče Mihaela Jenčiča je pravilno.

- Odvetnik iz Kranja je upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije zaprosil za pojasnilo, kako obračunati zastopniške stroške v denacionalizacijskem postopku, kjer je zastopal stranko in v začetku postopka ocenil spor za odvetniške storitve na 300 točk, kasneje pa se je ugotovilo, da je stranka v tem denacionalizacijskem postopku prejela 210.000 DEM.

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Kadar vrednosti spora ni moč določiti ob začetku zadeve, se pa kasneje tekom denacionalizacijskega postopka določi vrednost premoženja, ki je predmet denacionalizacije, sme odvetnik obračunati storitve po tako ugotovljeni vrednosti. 


UO 22.03.2001
- Odvetnik je predlagal, da upravni odbor sprejme stališče oziroma razlago v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr.št. I Cp 630/2000, v kateri sodbi je sodišče zavrnilo priglašene stroške navodil substitutu oz. poročila substituta, z utemeljitvijo " ker to ni posebej tarifirano."

Člani upravnega odbora so sprejeli SKLEP:

Odvetnik je upravičen do nagrade za dopis substitutu in do nagrade za dopis substituta substituentu. 
V obravnavanem primeru je očitno odvetnik napačno opredelil opravljeno storitev z "navodila za substituta" , omenjena storitev bi morala biti opredeljena z besedo "dopis".

- Član upravnega odbora Marjan Feguš je posredoval zaprosilo za oblikovanje mnenja do odločitve Sodnika za prekrške Republike Slovenije, ko je odločal o zakonitih zamudnih obrestih v zvezi s priznano nagrado. Šlo je za primer, ko je Carinarnica Dravograd odločila o nagradi in potrebnih stroških, ni pa priznala zamudnih obresti na priznane stroške z utemeljitvijo, da odvetniku pripadajo zakonite zamudne obresti le v primerih, ko so le-ti postavljeni po uradni dolžnosti. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Tretji odstavek 16. Člena Odvetniške tarife velja tudi za prekrškovne postopke. 

- Odvetnik je zaprosil za mnenje glede priznavanja stroškov odvetnikovega zastopanja v zvezi s sklenitvijo izvensodne poravnave. Gre za primer, ali je odvetnik upravičen v primeru, da gre za sklenitev poravnave z Republiko Slovenijo v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi neupravičenega pripora tudi do plačila stroškov zastopanja za podpis poravnave. 

V zvezi z omenjenim zaprosilom je bil sprejet SKLEP:

Odvetnik je upravičen uveljavljati stroške zastopanja za sklenitev (in ne za podpis) poravnave na osnovi določbe 2. odstavka 32. člena Odvetniške tarife. 

- Odvetnica je zaprosila še za pojasnilo o uporabi Odvetniške tarife tar. št. 4 za zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca v predhodnem kazenskem postopku v primeru, ko odvetnik kot zagovornik oz. pooblaščenec oškodovanca prisostvuje zaslišanju prič in obdolžencev, med posameznimi dejanji pa je časovna razlika, včasih le po nekaj minut. Sprašuje, ali naj odvetnik obračuna točke določene s tar. štev. 4 za vsako zaslišanje posebej ali pa naj obračuna nadaljevanje v skladu s 1. odst. 13. čl. Zakona o odvetništvu.

Upravni odbor je v zvezi s tem vprašanjem sprejel SKLEP:

V omenjenem primeru odvetnik obračuna točke določene s tar. št. 4 ter za vsake nadalnje (pol) ure po 50 točk, v kolikor gre za dlje časa trajajoče pavze obračuna še čakanino po I. odstavku 13. čl. Zakona o odvetništvu. 


UO 03.07.2001
- Predsednica senata disciplinske komisije I pri Odvetniški zbornici Slovenije, odvetnica Živa Drol Novak je zaprosila za pojasnilo glede uporabe oziroma tolmačenja 8. točke tar. štev. 28:

- ali se kot listina, ki je sestavljena na obrazcu, šteje tudi tipska pogodba, ki jo 
odvetnik uporabi za isto stranko v enakih zadevah (analogija z zastopanjem 
več strank v isti zadevi)

- ali se kot listina iz 8. točke tarifne št. 28 šteje tipska pogodba, ki jo odvetnik 
izroči svoji stranki in jo ta uporablja v enakih zadevah, tako da samostojno 
spreminja ustrezne podatke (npr. pri asignacijah spreminja stranke in višino 
zneskov)

- ali se kot že cit. listina šteje samo tista, ki je vnaprej stiskana in v javni prodaji 

Člani upravnega odbora so sprejeli SKLEP:

Listina, ki je sestavljena na obrazcu je samo tista listina, ki je v veljavni prodaji in je tiskana na posebnem obrazcu, za vse ostale listine, ki jih sestavi odvetnik, pa ni utemeljna uporaba uporaba določbe 8. točke tar. št. 28 odvetniške tarife.


UO 04.09.2001
- Odvetnik je zaprosil za tolmačenje 11. člena Odvetniške tarife. Zastopa namreč več oškodovancev iz istega škodnega dogodka, v katerem so bili vsi poškodovani. Zavarovalnici je posredoval za vsakega posameznika ločen zahtevek, ker zdravljenje ni bilo istočasno zaključeno, zavarovalnica pa mu je za vsakega ločeno poslala poravnavo in stroške odmerila v skladu z 11. členom Odvetniške tarife, kar po njegovi presoji ni pravilno. 

V zvezi z omenjenim zaprosilom so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP:

V danem primeru je odvetnik upravičen do povračila stroškov zastopanja za vsako stranko, saj gre v danem primeru za sicer enako pravno podlago, pri čemer je dejanska podlaga le navidezno enaka. 

- Odvetnik je zaprosil za tolmačenje, ali je skladno z določilom 3. odstavka 16. člena Odvetniške tarife, da je do zakonitih zamudnih obresti, v primeru zamude s plačilom stroškov in nagrade, upravičen le zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, ali pa je morebiti do navedenih zakonitih zamudnih obresti upravičen tudi zagovornik po pooblastilu. 

Sprejet je bil SKLEP:

Do zakonitih zamudnih obresti je upravičen zagovornik po uradni dolžnosti kot tudi zagovornik po pooblastilu. 


UO 02.10.2001
- Tolmačenje 3. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi z določbo 8. člena Odvetniške tarife.
Upravni odbor je obravnaval problematiko obračuna odvetniških storitev v primeru, ko sta odvetnik in njegova stranka sklenila pisni dogovor iz katerega sledi, da je odvetnik upravičen poleg 10% od dobljene odškodnine za svoje delo obračunati tudi ''neposredne pravdne stroške'', v kolikor pride do tožbe.

Upravni odbor je za proučitev zadeve zadolžil odvetnika Mihaela Jenčiča, sicer zadolženega za tolmačenje Odvetniške tarife, ki je podal pisno mnenje in sicer:

Zakon o odvetništvu v 3. odstavku določa, da je odvetnik upravičen obračunati svoje storitve tako, da pri tem uporabi določbe Odvetniške tarife, namesto takšnega načina pa si lahko izgovori največ 15% delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki (sprejeto je tudi stališče, da se na enak način lahko v premoženjskopravnih zadevah obračuna tudi plačilo odvetnikovih storitev, kadar je sklenjena sodna poravnava).
Odvetnik lahko izbere torej le en način plačila, ne more pa obeh v 3. odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu predvidenih načinov kumulirati. Kumuliranje obeh načinov je v izrecnem nasprotju z določbami citiranega 17. člena Zakona o odvetništvu.

Sprejet je bil SKLEP:

Upravni odbor soglasno sprejema tolmačenje odvetnika Mihaela Jenčiča.


UO 06.12.2001
- Odvetnik je v zvezi z dopisom Ministrstva za finance z dne 11.07.2001 štev. 415-1/01/DŽ, iz katerega izhaja , da predstavlja osnovo za davek na dodatno vrednost vse, kar predstavlja plačilo, ocenil, da je odprto vprašanje, ali se oprostitev DDV nanaša le na upravne in sodne koleke, ali tudi na plačilo upravne in sodne takse z nakazilom v gotovini. Menil je, da bi naj bilo stališče Ministrstva za finance v nasprotju z določbami Zakona o davku na dodatno vrednost.

Upravni odbor je sprejel tolmačenje, da je dopis Ministrstva za finance jasen, da predstavlja osnovo za davek na dodatno vrednost vse, kar predstavlja plačilo in da stališče Ministrstva za finance v dopisu z dne 11.07.2001 ni v nasprotju z določbami Zakona o davku na dodatno vrednost.

- Odvetnik je podal pobudo OZS, da bi le-ta opozorila Ministrstvo za notranje zadeve glede postopanja Upravne enote Koper, ko je le-ta zaradi neplačane takse preko Davčnega urada - izpostava Lucija izdala sklep o prisilni izterjavi ''kazni'' in ''stroškov postopka o prekršku'' ter blokirala odvetnikov žiro račun. Ocenjuje, da kot odvetnik v nobenem primeru, ko zastopa stranko, ni taksni zavezanec. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

V primerih, ko odvetnik zahteva od upravnega organa določene podatke, je zavezan plačilu takse.

- Dolenjski območni zbor odvetnikov je seznanil upravni odbor s primerom, ko je DURS Novo mesto pri odvetnici zahteval podatke o premoženjskem stanju njene stranke, s kakšnim zahtevkom je uspela, kdaj bo opravljeno izplačilo in kdo je dolžnik. Območni zbor je predlagal, da upravni odbor zavzame ustrezno stališče. 

Po obravnavi tega primera je bil sprejet SKLEP:

Odvetnica ni zavezanka za posredovanje podatkov o svoji stranki, zato ni dolžna dajati podatkov, ki jih DURS Novo mesto zahteva.


UO 08.01.2002
- Obravnavano je bilo zaprosilo, kako vložitev nasprotne tožbe vpliva na višino tožbenega zahtevka oz. s tem povezanimi pravdnimi stroški.

Upravni odbor je v zvezi s tem sprejel naslednji SKLEP: 

Vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe se združita v skupno vrednost spornega predmeta, ko sodišče sprejme sklep, da se zadevi združita.
Do združitve zahtevka po tožbi in zahtevka po nasprotni tožbi, se opravljene storitve obračunavajo ločeno po vrednosti pcto za tožbo in ločeno po vrednosti pcto za nasprotno tožbo.

- Odvetnik je zaprosil za tolmačenje oz. za pojasnilo v zvezi s povrnitvijo stroškov v kazenskem postopku, ko je bila obdolžencu zaradi uspešne pritožbe znižana prvotna kazen za eno polovico.

Upravni odbor je sprejel SKLEP :

Obdolženec je dolžan trpeti stroške kazenskega postopka v vsakem primeru, v kolikor je s sodbo spoznan za krivega, ne glede na to, ali mu je bila v pritožbenem postopku kazen znižana ali sploh odpuščena. Bistveno za rešitev konkretnega problema je, da je bil obdolženec spoznan za krivega. 


UO 05.02.2002
- Okrožno sodišče v Kopru je zaprosilo za razlago 10. člena Odvetniške tarife.
Gre za primer, ko je zagovornik zagovarjal obdolženca za več kaznivih dejanj ter zahteval za prvo kaznivo dejanje 100% plačilo, ter dodatno za tri posamezna kazniva dejanja še 75% poviška (za vsako nadaljnje kaznivo dejanje 25%). Glede na to, da je obtožnica očitala obtožencu štiri posamična istovrstna kazniva dejanja, ki so bila v izreku sodbe pravno kvalificirana kot eno nadaljevano kaznivo dejanje, sodišče sprašuje, ali je odvetnik upravičen do povišanja odvetniške tarife.

Sprejet je bil SKLEP

Določilo člena 10. Odvetniške tarife je jasno. V danem primeru je odvetnik torej upravičen do poviška do zadnjega naroka glavne obravnave, na kateri je tožilec modificiral dejanje v eno nadaljevano kaznivo dejanje. Po modifikaciji obtožbe pripada odvetniku za to zadnjo obravnavo le 100%, prejšnja opravila se obračunajo s povišico za vsako nadaljnje kaznivo dejanje.


- Davčni urad v Kranju je 08.01.2002 naslovil na Odvetniško zbornico Slovenije vprašanja v zvezi z izstavljanjem računov za opravljeno odvetniško delo. Po mnenju davčnega urada bi v odvetnikovih izdanih računih moral biti podatek o številu in vrednosti točke, ker je le tako mogoče ugotoviti ceno odvetniške storitve. Ker v računih ni navedenih podatkov o številu točk in vrednosti točke, po mnenju davčnega urada v Kranju davčni zavezanec ni izkazal podatkov, ki so predpisani s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZDDV in 5. in 6. točko prvega odstavka 63. člena PZDDV.
Enako ni naštetih podatkov v stroškovnikih, ki jih je odvetnik v primerih zastopanja po uradni dolžnosti vložil v sodni spis, torej ni podatkov, ki jih predpisuje 35. člen ZDDV in 63. člen PZDDV.

Odgovore na omenjeni vprašanji je pripravil Mihael Jenčič, odvetnik iz Maribora, pri čemer je po njegovi oceni obe vprašanji mogoče strniti v enoten odgovor:

Davčni urad ni pristojen za ugotavljanje pravilnosti obračuna odvetnikovega dela. Pravilnost obračuna je v smislu 17. člena Odvetniške tarife (Ur.l. RS 7/95 s spremembami in dopolnitvami) pristojnost Upravnega odbora OZS.

Odvetnik je dolžan svoj račun le specificirati oziroma priložiti specifikacijo, iz katere je razvidno opravilo, ki ga je za stranko izvršil ter navesti ceno oziroma vrednost opravljenega dela. S takšno vsebino je povsem zadoščeno določbam 34. in 35. člena ZDDV in 63. člena PZDDV.

Pripomniti velja, da je vrednost točke oziroma vsakokratna vrednost točke, veljavna v času izstavitve računa, objavljena v Uradnem listu RS, kar pomeni, da mora biti organu, ki opravlja odmerni postopek znana in torej v nobenem primeru ne more predstavljati obveznega elementa računa v smislu citirane davčne zakonodaje.

Stroškovnik, ki ga odvetnik pošlje sodišču, je po svoji pravni naravi predlog sodišču za odmero stroškov zastopanja (zagovora).

Vrednost storitve določi sodišče s sklepom, pri čemer je dolžno uporabiti veljavno odvetniško tarifo. Ta v tretjem odstavku 3.člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila po vrednosti točke, veljavne v času plačila. 

Iz gornjega razloga torej odvetniki praviloma ne navajajo vrednosti točke v sodišču predloženem stroškovniku, saj sodišča izdajo sklepe o višini stroškov zastopanja po vložitvi stroškovnika, večkrat z daljšim časovnim zamikom, v tem času pa se vrednost točke, ki je veljala ob vložitvi stroškovnika, lahko spremeni. 

Glede na povedano torej sodišču predložen stroškovnik odvetnika ni mogoče šteti za račun v smislu že citiranih določb ZDDV in PZDDV, prav tako pa veljavni predpisi ne nalagajo odvetniku, da bi v tak stroškovnik moral navesti vrednost točke oziroma je navajanje vrednosti točke lahko celo v nasprotju z določbo že citiranega tretjega odstavka 3.člena OT. 

- Odvetnica je zaprosila za tolmačenje tarifne št. 28, ki se nanaša na vrednotenje dela za sestavljanje listin. Sprašuje, katera točka te tarifne številke se uporablja za vrednotenje sestave kupoprodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, ki jo je potrebno sestaviti v obliki notarskega zapisa.

V zvezi z omenjenim zaprosilom je bil sprejet SKLEP:

Za sestavo kupoprodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice je uporabiti tarifo št.28 točko1.


UO 05.03.2002
- Odvetnica je zaprosila za stališče Odvetniške zbornice v primeru, ko je po končani preiskavi v kazenskem postopku, ki je tekel na zahtevo Okrožnega državnega tožilca, kazenski postopek nadaljevala oškodovanka, ki je vložila obtožnico. Oškodovanka na obravnavo ni prišla, kazenski postopek zoper obdolženca je bil pravnomočno ustavljen. Odvetnica je za obdolženca prijavila stroške zagovora, nakar je prejela sklep predsednika senata, da je oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške zagovora obdolženca. Zoper izdani sklep se je odvetnica pritožila, saj bi po njeni oceni sodišče moralo odločiti, da bremenijo stroški zagovora obdolženca proračun, ki jih ima pravico izterjati od oškodovanke v skladu z ZKP. O pritožbi je odločal senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom tako, da je pritožbo zagovornice zavrnil in navedel, da proračuna ne obremenjujejo stroški, navedeni v 3. odst. 96. čl. ZKP in da naj torej obdolženec oz. zagovornica sama iščeta oškodovanko, da bo plačala stroške postopka.

Po proučitvi omenjenega zaprosila so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP

Določilo 3. odst. 96. čl. ZKP je jasno, senat Okrožnega sodišča v Celju je torej odločil pravilno.


UO 06.06.2002
- Odvetnica je podala pobudo upravnemu odboru, da izoblikuje enotno stališče o tem, da odvetnik pri predložitvi stroškovnika ni dolžan priložiti tudi potrdila o tem, da je davčni zavezanec.

Pri obravnavi te pobude je bilo soglasno sprejeto stališče odvetnika Mihaela Jenčiča, da zadostuje, če je odvetnik v stroškovniku priglasil tudi postavko za DDV. Sicer pa se odvetnikom priporoča, da stroškovnikom prilagajo potrdila, da so davčni zavezanci, kar pa po mnenju upravnega odbora ni nujno. 

- V zvezi z zaprosilom odvetnika glede tolmačenje odvetniške tarife v primeru, ko je sodišče priznalo zagovorniku zaradi odsotnosti obtoženca nagrado samo za porabljeni čas, ne pa 50% nagrade po tarifni številki 5 točka 8 je upravni odbor sprejel tolmačenje, da zagovorniku pripada 50% po tarifni številki 5 točka 8, saj se obravnava prične z oklicem zadeve.
Po oceni upravnega odbora je tolmačenje sodišča napačno.

Upravni odbor je zavzel stališče tudi v zvezi z vprašanjem ali je pritožba zoper sklep o odmeri stroškov pritožba zoper meritorno odločbo ali je to pritožba zoper procesno odločbo.
Tolmačenje upravnega odbora je, da je pritožba zoper sklep o odmeri stroškov pritožba zoper procesno odločbo.


UO 12.12.2002
- Državna podsekretarka Darja Lendero Kos je zaprosila za podatek o višini Odvetniške tarife, ki velja za pravno - strokovno delo pri pripravi zakona.

Sprejet je bil SKLEP:

Pravno - strokovno delo pri pripravi zakona ni tarifirano v Odvetniški tarifi. V Odvetniški tarifi je tarifirano le delo odvetnikov. V danem primeru bi se lahko eventuelno uporabilo le določilo 8. člena in 4. člena Odvetniške tarife.


UO 11.03.2003
- Odvetnica je zaprosila za pojasnilo, kako naj zaračunava odvetniške storitve v primerih, ko je prevzela zastopanje 136 fizičnih oseb proti pravni osebi. 

Upravni odbor je sprejel naslednji SKLEP:

Odvetniške storitve odvetnik v primerih, ko zastopa več oseb obračunava v skladu s 11. čl. Odvetniške tarife.


UO 05.06.2003
- Način obračunavanja odvetniških storitev v primeru sklepanja izvensodnih poravnav z zavarovalnicami.
Odvetnik je opozoril na problematiko priznavanja odvetniških stroškov v primerih, ko pride do izvensodnih poravnav, konkretno je navedel, da zavarovalnica Triglav d.d., OE Celje priznava za sklenitev poravnave le 50% stroškov, določenih v Odvetniški Tarifi, čeprav je praksa drugih enot zavarovalnice takšna, da priznavajo dvoje postavk po tarifni številki 13 Odvetniške Tarife glede na višino sklenjene poravnave.
Člani upravnega odbora so soglasno ugotovili, da odmera stroškov Zavarovalnice Triglav d.d., OE Celje odstopa od prakse ostalih enot, saj le-te priznavajo dvoje postavk po tarifni št. 13 Odvetniške tarife v primeru izvensodnih poravnav.

Predsednik OZS odvetnik Miha Kozinc je v zvezi s to problematiko predlagal, da se vsem članom Odvetniške zbornice Slovenije posreduje dopis in se jih pozove, da posredujejo zbornici eventuelno problematiko v zvezi s poslovanjem z zavarovalnicami pri urejanju odškodnin. Po prejemu pripomb članstva s tem zvezi se je zavezal kontaktirati osebno s predsednikom zavarovalnic in urediti ta problem.


UO 07.10.2003
- Upravni odbor je obravnaval vlogo bivšega odvetnika za tolmačenje odvetniške tarife in sicer glede tega, ali je odvetnik, ki zastopa tujo fizično ali pravno osebo dolžan ob prevzemu zastopstva le-tega obvestiti, da bo pri obračunu svoje nagrade uporabil tujo tarifo.

Upravni odbor je sprejel naslednji SKLEP:

Niti odvetniška tarifa, niti Kodeks odvetniške poklicne etike ne določata, da bi moral odvetnik tujo fizično ali pravno osebo, oz. osebo, ki ima sedež ali bivališče v tujini, ob sprejemu pooblastila vnaprej seznaniti s tem, da bo uporabil tujo odvetniško tarifo. Tudi prej veljavna (niti sedaj veljavna odvetniška tarifa) take določbe ne vsebuje. Iz navedenega sledi, da ni obvezno, da mora odvetnik pred sklenitvijo pooblastilnega razmerja stranko vnaprej seznaniti o uporabi tuje tarife. 9.člen tarife o odvetniških storitvah, ki je veljala od 26.09.1991 do 05.02.1995, je v 1. odstavku vseboval določbo, da sme odvetnik obračunati stroške po tej tarifi ali po predpisih in tarifah, ki veljajo na območju države, v kateri ima stranka svoj sedež ali bivališče, ali v kateri odvetnik stranko zastopa oz. zanjo deluje. Iz tega pa sledi, da se lahko odvetnik odloči za uporabo tuje tarife šele v trenutku, ko obračuna opravljeno storitev, ne pa že ob sklenitvi pooblastilnega razmerja.


UO 09.12.2003
- Predlog odvetnika za pojasnilo in obvezno razlago Odvetniške tarife
Odvetnik je zaprosil za pojasnilo in obvezno razlago II.odstavka 8.člena Odvetniške tarife (2003), veljavne od 11.07.2003 in II.odstavka 10.čl. Odvetniške tarife, veljavne od 07.06.2000 do 10.07.2003.

Sprejet je bil SKLEP:

Prej veljavna tarifa (OT 2000) je v II.odst. 10.čl. določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek za 25%, vendar največ za 100%, za zagovarjanje istega obdolženca v kazenskem postopku, postopku zaradi gospodarskega prestopka, postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih. Iz citiranega besedila je izhajalo, da se ne priznava odvetniku dodatek 25% za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Zato je v času veljavnosti navedene OT 2000 upravni odbor že sprejel stališče, da ne pripada dodatek 25% za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja.

Od 12.07.2003 velja spremenjena odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT 2003). V tej spremenjeni OT je določeno v II.odst. 8.čl., da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%. Razlika med OT 2000 in OT 2003 je ravno v tem, da se od uveljavitve OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje, ne pa več za vsako nadaljnje kaznivo dejanje. Navedena sprememba ni slučajna, ampak je bila sprejeta ravno zaradi tega, da se prizna navedeni dodatek za vsako drugo in nadaljnje dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Sprememba je bila utemeljena s tem, da je za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja potrebno ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. S tem v zvezi je potrebno opraviti vse ustrezne storitve odvetniške pomoči za vsako posamezno dejanje v okviru kaznivega dejanja, te storitve pa so ovrednotene v posebnem delu odvetniške tarife. Iz vsega navedenega sledi, da se po uveljavitvi OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%, tudi za posamezna dejanja, ki so sestavni deli nadaljevanega kaznivega dejanja.

Brez podlage je stališče, da pripada odvetniku dodatek iz II.odst. 10 čl. OT 2000 oziroma iz II.odst. 8.čl. OT 2003 samo za zagovor. Po obeh citiranih določilih tarife pripada ta dodatek na vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca, kar nedvoumno izhaja iz besedila, ki pravi, da se ''zviša skupna cena storitve'' (OT 2000) oziroma, da se ''zviša skupna vrednost storitve'' (OT 2003). V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in, ki so tarifirane v posebnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.


UO 13.01.2004
- Odgovor odvetnice Vlaste Rehar na zaprosilo Odvetniške zbornice Slovenije - opr.št. 228/03, 876/02

Na zaprosilo Odvetniške zbornice Slovenije je odvetnica Vlasta Rehar podala mnenje v dveh zadevah s področja DDV:

- Odvetnik iz Murske Sobote je zbornico zaprosil za razlago Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki v 46.točki opravičuje odvetnika, da socialno šibki stranki nagrade za delo sploh ne zaračuna in se s tem v zvezi postavlja vprašanje, ali je od vrednosti opravljenega in nezaračunanega dela kljub vsemu potrebno plačati davek na dodano vrednost.

Odvetnica Vlasta Rehar meni, da Kodeks odvetniške poklicne etike resda določa, da odvetnik socialno šibki stranki nagrade sploh ne zaračuna, vendar je po njenem mnenju potrebno hkrati upoštevati, da Zakon o brezplačni pravni pomoči zagotavlja brezplačno pravno pomoč tovrstnim strankam, pri čemer je za stranke pravna pomoč brezplačna, odvetniki, ki jo nudijo, pa zaračunajo svojo storitev z DDV, seveda ob izpolnjenih pogojih iz Zakona o brezplačni pravni pomoči. V tovrstnem primeru, se pravi nudenje pravne pomoči socialno šibki stranki (tako jo je opredelil odvetnik in ne sodišče), bi bilo morebiti moč uporabiti 7.točko 2.odstavka 21.člena ZDDV, ki določa, da v primeru, če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa, kar pomeni, da je bistvenega pomena, da gre za nezaračunano odvetniško storitev izključno iz poslovnih razlogov; da pa gre za poslovni razlog, pa bo moral seveda dokazovati odvetnik. 
Ali gre za poslovni razlog ali ne, se odvetnica Reharjeva ne more opredeliti, še posebej glede na dejstvo, da je brezplačna pravna pomoč strankam zagotovljena po ZPP.

Po daljši obravnavi so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP:

Zaprosi se davčnega izvedenca za stališče, ali je v primeru, ko odvetnik na podlagi 46. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike socialno šibki stranki nagrade za delo sploh ne zaračuna, od vrednosti opravljenega in nezaračunanega dela, kljub vsemu potrebno plačati davek na dodano vrednost.

- Odvetniška družba iz Kamnika je zaprosila za stališče o odvajanju davka na dodano vrednost: Za zastopanje v kazenski zadevi je Odvetniška družba stranki izstavila dva računa (akontacijskega 10.06.1999 in obračun kompletnega dela in stroškov dne 22.02.2002), ki sta bila s strani stranke plačana in je bil po obeh računih davek na dodano vrednost odveden. Odvetniška družba je priglasila Okrožnemu sodišču v Celju stroške po stroškovniku z dne 05.02.2002, Okrožno sodišče pa je s sklepom z dne 16.04.2002 odmerilo stroške v višini 170.814,00 SIT in 32.814,00 SIT kilometrine in davek na dodano vrednost. 
Odvetniška družba prosi za stališče, ali je dolžna na temelju sklepa Okrožnega sodišča v Celju odvesti davek na dodano vrednost od odvetniških storitev, tedaj od zneska 115.000 SIT v znesku 23.000,00 SIT, ali ne, oziroma stranki izročiti celoten znesek 170.814,00 SIT.

Stališče odvetnice Vlaste Rehar je, da je omenjeni sklep sodišča skladno z določbo 96.člena ZKP-UPB1 le sklep o povrnitvi stroškov obdolžencu, pri čemer bruto znesek resda prejme odvetnik, vendar ga je dolžan prenakazati svojemu klientu, in to v bruto znesku. Ker obdolženec nikoli ne more biti davčni zavezanec, se pravi, da DDV iz prejetega računa ni mogel upoštevati kot vhodni DDV, po sklepu prejme le toliko kot je plačal, se pravi, da ni obogaten. V konkretnem primeru bi se lahko uporabila določba 11.člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, ki pravi, da se od odškodnin ne obračunava DDV.

Prisotni člani upravnega odbora so po krajši obravnavi sprejeli SKLEP:

Člani upravnega odbora se strinjajo s stališčem odvetnice Vlaste Rehar v 2.točki njenega odgovora, ki se nanaša na vprašanje Odvetniške družbe: 
Omenjeni sklep sodišča je skladno z določbo 96.člena ZKP-UPB1 le sklep o povrnitvi stroškov obdolžencu, pri čemer bruto znesek resda prejme odvetnik, vendar ga je dolžan prenakazati svojemu klientu, in to v bruto znesku. Ker obdolženec nikoli ne more biti davčni zavezanec, se pravi, da DDV iz prejetega računa ni mogel upoštevati kot vhodni DDV, po sklepu prejme le toliko kot je plačal, se pravi, da ni obogaten. V konkretnem primeru bi se lahko uporabila določba 11.člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, ki pravi, da se od odškodnin ne obračunava DDV.


UO 16.03.2004
- Zaprosilo Odvetniške pisarne za dopolnitev obvezne razlage 8.člena Odvetniške tarife
Odvetniška pisarna s Ptuja je zaprosila za dopolnitev obvezne razlage 8.člena Odvetniške tarife, ki jo je sprejel upravni odbor na seji 9.decembra 2003. Pri priglasitvi stroškov je odvetnica Pavlovič zaradi novejše prakse sodišč, ki pri urnini ne priznavajo povišek na več obravnavanih kaznivih dejanj (7.člen OT v povezavi z 2.odstavkom 8.člena OT) na sodišče predložila obvezno razlago upravnega odbora OZS z dne 9.12.2003. Obvezno razlago je sodišče interpretiralo z razlago, da se skupna vrednost storitve zviša samo na opravila, določena v posebnem delo OT, zato povišek na urnino (ki je določena v splošnem delu OT) ni priznalo. Sodišče navaja: ''Prav tako iz obvezne razlage OT 2003 namreč izhaja, da pripada povišek (le) za vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku in ki so tarifirane v posebnem delu odvetniške tarife, kamor pa ''urnina'' (1.odstavek 7.člena OT 2003), ker ni storitev ter je odvisna od poteka časa in ne od zahtevnosti zadeve, očitno ne sodi''.

Odvetnik Josip Sever se je strinjal z mnenjem odvetnice, da gre za napačno razumevanje sodišča in je to tudi podrobno pojasnil, predlagal pa je, da se obvezna razlaga, ki jo je sprejel upravni odbor na seji dne 9.12.2003 dopolni z besedilom: … ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarfe.

Sprejet je bil SKLEP:

Obvezna razlaga 2.odstavka 8.člena OT se dopolni tako, da glasi:
V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

V obravnavi so prisotni predlagali, da se zbere že podane in še aktualne obvezne razlage OT in da se vsa sodišča še posebej obvesti, da daje obvezno razlago Odvetniške tarife Odvetniška zbornica Slovenije oziroma se jih obvesti, kje se lahko dobi zbrane obvezne razlage OT. 

Sprejet je bil SKLEP:

Predsedniku OZS se predlaga, da pripravi besedilo dopisa, s katerim se še posebej obvesti vsa sodišča, da daje obvezno razlago Odvetniške tarife Odvetniška zbornica Slovenije


UO 04.05.2004
- Zaprosilo odvetnika za stališče v zvezi s priznavanjem zamudnih obresti.

Odvetnik je zaprosil upravni odbor za posredovanje stališča v zvezi z njegovo pritožbo na sklep o priznanju stroškov pri zastopanju po uradni dolžnosti v kazenskem postopku. Stališče, ki ga je zavzel senat je, da je za priznanje zamudnih obresti po čl.21 Odvetniške tarife potrebno podati poseben zahtevek za priznanje zamudnih obresti, da se torej zamudne obresti ne priznajo, če jih odvetnik izrecno v obračunu ali v urgencah na izdajo sklepa ne zahteva.

V obravnavi so prisotni člani menili, da je določilo Odvetniške tarife jasno, da pa bi bilo umestno vse odvetnike opozoriti, naj v stroškovnikih in računih zahtevajo plačilo zamudnih obresti, sodišča pa obvestiti o plačevanju v razumnem roku.

SKLEP: Vse odvetnike se opozori, da v svojih stroškovnikih in računih sodišču zahtevajo plačilo zamudnih obresti.
Sodišča se - skladno z določilom 17. člena Odvetniške tarife opozori na plačevanje računov v razumnem roku.


UO 01.06.2004
- Tolmačenje tarife (2.odst. 8.čl.)
Odvetnik iz Sežane je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v kazenski zadevi, glede na to, da se je zastopani stranki v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očitalo več dejanj, uveljavljal 100% zvišanje vrednosti storitve. Okrožno sodišče je zavrnilo priznanje 100% zvišanja vrednosti storitve, zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je odvetnikovo pritožbo zoper sklep sodišča zavrnil kot neutemeljeno. 

Člani upravnega odbora so soglašali, da je stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani v konkretni zadevi napačno, in da je sodišče spregledalo, da nova tarifa (drugače kot prejšnja) v drugem odstavku 8.člena jasno določa, da se zviša za zagovarjanje obdolženca skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano (ne kot prej obravnavano) kaznivo dejanje za 25%, vendar največ za 100%.


- Sestava odgovora na predlog Višjega tožilca, vrednotenje pravne storitve
Odvetnik iz Kopra prosi za odgovor v zvezi z vrednotenjem pravne storitve. Na predlog Višjega tožilca je sestavil odgovor in ga ovrednotil kot odgovor na pritožbo, sodišče pa mu je priznalo le 50 točk v skladu z 12.tč. tarf.št. 8 OT.

SKLEP: Odvetniku se odgovori, da je sodišče pravilno ovrednotilo njegovo storitev.


- Zavrnitev pritožbe odvetnika zoper sklep o odmeri stroškov
V kazenski zadevi, v kateri je bil odvetnik postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, je odvetnik predložil stroškovnik, v katerem je uveljavljal zvišanje skupne vrednosti storitve v skladu z določbo 2.odst. 10.čl. Odvetniške tarife na podlagi obvezne razlage Odvetniške tarife, ki jo je upravni odbor OZS podal dne 10.12.2003. Okrožno sodišče v Ljubljani pri odmeri stroškov ni priznalo povišanja po 2.odst.8.čl. Odvetniške tarife z obrazložitvijo, da gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ki ga je moč šteti le kot eno kaznivo dejanje. Zoper ta sklep se je odvetnik pritožil, Okrožno sodišče pa je pritožbo s sklepom zavrnilo in pri tem ni upoštevalo obvezne razlage upravnega odbora OZS, na kar odvetnik posebej opozarja in meni, da je potrebno s strani organov zbornice opozoriti na neupoštevanje določb Odvetniške tarife.

SKLEP: Predsednik zbornice odvetnik Miha Kozinc se dogovori za 
sestanek s predsednikom Vrhovnega sodišča RS v zvezi z vprašanjem neupoštevanja določb Odvetniške tarife in obvezne razlage upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. 


UO 06.07.2004
- Dopis odvetnika- Odvetniška tarifa (2.odst. 8.čl.)
Odvetnik je v zvezi s sklepom upravnega odbora z dne 01.06.2004 ponovno zaprosil za odgovor na vprašanje, ali ima Odvetniška zbornica Slovenije izoblikovano stališče o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih v primeru nepriznanja stroškov in nagrade zastopanja, kateri so priglašeni skladno z določilom 2.odst.8.čl.tarife, oziroma katero nadaljnje pravno sredstvo naj se uporabi v primeru, ko je sodišče o vloženem stroškovniku odločilo pravnomočno.

Prisotni člani upravnega odbora ugotavljajo, da obstoječa zakonodaja ne omogoča uporabe drugih pravnih sredstev, temveč uporabo le teh, ki so že v veljavnih zakonih. Zato tudi ne bi bilo smiselno predlagati za primer nepriznavanja stroškov še kakšno posebno pravno sredstvo. Bo pa predsednik zbornice na vse probleme opozoril Vrhovno sodišče RS in poskušal doseči, da bo praksa sodišč glede priznavanja nagrade in stroškov enotna in da bodo sodišča upoštevala obvezna tolmačenja Odvetniške tarife.


UO 14.09.2004
- Prošnja odvetnice za avtentično tolmačenje odvetniške tarife
Odvetnica iz Maribora je zaprosila za avtentično tolmačenje določil odvetniške tarife v primeru, ko odvetnik sestavi tožbo in zastopa tožečo stranko v postopku pred sodiščem prve stopnje v sporu zaradi razveze zakonske zveze in dodelitve otroka ter plačila preživnine. Sodišče je odločilo, da ji za sestavo tožbe pripada 160 točk. Meni, da ji glede na zahtevnost tožbe za razvezo, ki vsebuje tudi zahtevek za dodelitev ter preživljanje otrok pripada več in sicer 160 točk in 100 točk po OT kot je tudi sama priglasila v vlogi. 

Odvetniška tarifa vsebuje v točki d) drugega odstavka tar. št. 18 točno specifikacijo vrednosti storitve za spore zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze, ki znaša 160 točk in prav tako je v točki e) istega odstavka določena višina za tožbe v sporih za zakonito preživljanje, za kar pripada odvetniku 100 točk. 

SKLEP: Skladno z 22. členom OT se sprejme obvezna razlaga OT, ki se glasi:
Odvetniku pripada za sestavo tožbe v sporu zaradi razveze zakonske zveze in dodelitve otroka ter plačila preživnine skladno z d) in e) točko 2. odstavka tar. št. 18 OT 160 točk in 100 točk.


- Dopis notarja glede obvezne razlage mnenja odvetnika Josipa SEVERJA z dne 02.09.2003-OBVESTILO STRANKI O UPORABI TUJE TARIFE
Notar prosi za stališče upravnega odbora do mnenja odvetnika Josipa SEVERJA, z dne 02.09.2003, ki se nanaša na vprašanje, ali bi moral odvetnik stranke vnaprej informirati o tem, ali bo uporabil tujo tarifo. Odklonilno mnenje odvetnika Josipa Severja odvetnik dr. Miran Zwitter iz Celovca v svojem izvedeniškem mnenju zavrača z argumentacijo, da je tako mnenje v nasprotju z obvezno in avtentično interpretacijo Slovenske odvetniške zbornice, sprejeto na seji predsedstva dne 06.07.1992. Odvetnik Sever pojasni, da je iz dokumentacije razvidno, da je šlo pri mnenju Odvetniške zbornice Slovenije z dne 06.07.1992 za odločitev v konkretnem primeru, ne pa za obvezno tolmačenje.

Upravni odbor ponovno obravnava mnenje odvetnika Josipa Severja z dne 02.09.2003 in sprejme na podlagi določila čl. 22 Odvetniške tarife naslednjo 

obvezno razlago:

Člen 9 Odvetniške tarife, ki je veljala od 26.09.1991 do 05.02.1995 določa v 1. odstavku, da sme odvetnik tujim fizičnim in pravnim osebam svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa. Ta člen tudi določa, da ima odvetnik za storitev, ki jo opravi za domačo stranko v tujini, pravico zahtevati plačilo stroškov zastopanja po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko. V skladu z določilom čl. 42 tedaj veljavnega Kodeksa odvetniške poklicne etike odvetnik ni dolžan stranko vnaprej seznaniti, ali bo uporabil veljavno Odvetniško tarifo, ali pa bo uporabil na podlagi člena 9 Odvetniške tarife tujo tarifo. Kodeks odvetniške poklicne etike namreč ne določa, da bi moral odvetnik tujo fizično ali pravno osebo oz. osebo, ki ima sedež ali bivališče v tujini, ob sprejemu pooblastila vnaprej seznaniti s tem, da bo uporabil tujo odvetniško tarifo. 


UO 12.10.2004
- Odvetnico zanima ali se v kazenskem postopku, ki se vodi združen zoper mladoletne in polnoletne storilce kaznivih dejanj uporablja enotna tarifa in sicer tarifa za polnoletne storilce. 

SKLEP: Skladno z 22. členom OT se sprejme obvezna razlaga OT, ki se glasi:

V kazenskem postopku, ki se vodi združen zoper mladoletne in polnoletne storilce kaznivih dejanj se uporablja enotna tarifa in sicer tarifa za polnoletne storilce.

 

____________________________________________________________________________________________________

UO 07.04.2005:
- Tar. št. 18 in tar. št. 3 ter 8. čl. OT

Odvetnica je prosila za obvezno razlago oziroma pojasnilo o stroških odvetniškega zastopanja v zadevah odškodninskih zahtevkov in poravnav. Trdi, da zavarovalnica v identičnih primerih uporablja različne tarife. Na zavarovalnico je v letu 2004 vložila tri odškodninske zahtevke iz istega škodnega dogodka za izplačilo nepremoženjske škode, sklenjena je bila poravnava za tri oškodovance in zavarovalnica je izplačala odvetniške stroške v vseh treh odškodninskih zahtevkih, v skladu s tar. št. 18 in tar.št. 3 OT. Za v letu 2005 vložena odškodninska zahtevka za izplačilo nepremoženjske škode iz istega škodnega dogodka, pa je zavarovalnica ob sklenitvi poravnave priznala odvetniške stroške samo za en odškodninski zahtevek povišan za 10 %, v drugem primeru pa ne, po čl. 9 OT. Dopisu je tudi priložila sklenjene poravnave.

 

SKLEP:             

V kolikor je vložen posamični odškodninski zahtevek iz istega škodnega dogodka, pripada odvetniku nagrada po tar. št. 18 in tar. št. 3. V kolikor pa odvetnik vloži odškodninski zahtevek iz istega škodnega dogodka za več oseb hkrati, se uporablja 9. člen OT.

____________________________________________________________________________________________________

UO 24.05.2005:
- Odvetnik sprašuje ali predstavlja strošek pregleda dokumentacije in posveta s stranko posebni postavki ovrednoteni v višini po 50 odv. točk oziroma ali sta navedeni postavki vključeni v strošek osnovne storitve (tožbe). Prav tako ga zanima, ali je strošek pregleda odločbe (sodbe) in poročilo stranki posebna postavk, ali pa je tudi to vključeno v osnovno storitev.

SKLEP:           
Upravni odbor soglasno sprejema tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitev, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi.

- Problem pri obračunavanju odvetniških storitev v stečajnem postopku

Odvetniški kandidat je na upravni odbor naslovil naslednja vprašanja in razmišljanja:

 

1. Ali je predlog za končanje prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. čl ZPPSL mogoče (glede vrednotenja po tarifi) šteti za samostojen predlog za začetek stečaja ali zgolj za  obrazloženo vlogo med postopkom?

 

2. Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja naj po tarifi ne bi presegla 200 točk, kar je toliko kot je vreden en izvršilni predlog. S tako tarifo bi se strinjal, če bi delavci imeli plačilne liste ali če bi jim delodajalec naredil obračune dolgovanih zneskov in mi ne bi bilo delati obračunov plač, odpravnin, odškodnin.

 V konkretnem primeru delavci niso prejeli plačilnih list za zadnje tri mesece oz. plačilne liste niso vsebovale vseh postavk ali pa so bile napačne, bruto in neto plače zato niso bile pravilno obračunane. Plače od leta 1996 pri večini predlagateljev tudi niso bile usklajevane z rastjo izhodiščnih plač, zato pravilnega zneska plače sploh ni bilo mogoče izračunati.

 V takem primeru je bilo dela za bistveno več kot za 200 točk oz več kot pri enem izvršilnem predlogu. Ker je priglasitev ločitvene pravice, kjer so vsi podatki že znani iz npr. pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ovrednotena po točki 18 in še dvignjena za 50%, bi se moral zadnji del določbe v točki d namesto "ne več kot 200 točk" dejansko glasiti "ne manj kot 200 točk".

 Kako naj obračunam opisano storitev? Po porabljenem času, glede na zneske terjatev (zneski terjatev se gibljejo od 3 milijone do 20 milijonov zato so razlike pri različnem obračunavanju storitev zelo velike, 200 točk, pa pomeni zneske do 330.000 tolarjev) ali kako drugače?

 

 3. Zastopanje na narokih je po 4. točki tar. št. 33 je ovrednoteno  na 50% iz točke 1 oz. 3, kar pomeni, da bi po tarifi narok za odločanje o začetku stečajnega postopka lahko ovrednotil zgolj na 100 točk, ker zastopam delavce. To je seveda v popolnem nasprotju z obsežnostjo in pomembnostjo zadeve. Nesorazmernost plačila po mojem dodatno potrjuje da bi se "več" iz točke d) moral glasiti "manj".

Prosim za pojasnilo.

 

4. V konkretnem primeru je dolžnik po enoinpolletnih poganjih tik pred zdajci prišel s konkretnejšo ponudbo za delno poplačilo terjatev, zato je bil narok za obravnavanje predloga za začetek stečaja preložen. Koliko je vreden tak  pristop na narok? 1/4 od 3000 točk , 1/4 od 1500 točk , 1/4 od 200 ali 1/4 od 100 (torej 25) točk? Ali lahko odvetnik storitev poveča za 100%, zaradi zastopanja 16 delavcev?

 

5. Ali se morda tudi storitev udeležbe na sestankih (npr. pogajanja z dolžnikom z namenom sklenitve poravnave) lahko poveča skladno z 9. čl. tarife? Kaj pa v primeru, če imajo nekateri delavci že pravnomočne sodbe, drugi pa ne in so zaradi tega njihova pogajalska izhodišča različna in se jih obravnava po skupinah?

 

6. V konkretnem primeru je zastopal 24 oz kasneje 16 predlagateljev. Ali je pravilno stališče, da tudi v postopku prisilne poravnave oz. stečaja lahko storitev poveča za 100% (za zastopanje, predloge za končanje prisilne poravnave, najbrž pa ne pri prijavi terjatev...)?

 

7. Kako bi bilo najbolj pošteno ovrednotiti predloge za spremembo upniškega odbora?

Pojasnil je, da gre za postopke proti dolžniku z prezadolženostjo, ki s meri v milijardah, z okoli 300 upniki, s številnimi (ne)premičninami in ne za kak bagatelen stečaj z minimalno stečajno maso oz. prisilno poravnavo.

 

 

SKLEP:

 

Ad 1 Predlog za uvedbo stečaja se tarifira po tar. št. 33 tč.1, ne glede na to, ali je predlog podan v času postopka prisilne poravnave

 

Ad 2 Priglasitev terjatev delavca se tarifira po tar. št. 33 tč. 3.d.), pri čemer se lahko skupna vrednost storitve zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 %, če odvetnik zastopa so 30 strank, kot to določa 9. čl. OT; izračun višine terjatve – plače delavcev je po njegovem mnenju delo izvedenca, ki ga je težko odvrednotiti v okviru odvetniške tarife, zato bi moral za to storitev obstajati poseben dogovor med strankami, eventualno pa bi se lahko uporabila določba 6. odst. 4.čl. OT in s tem v zvezi ustrezna merila iz 3. čl. OT

 

Ad 3 Zastopanje na naroku v stečajnem postopku se tarifira po tar. št. 33 tč. 4 in upoštevaje 9.čl. OT (glej Ad 2)

 

Ad 4 Pristop na narok v stečajnem postopku ni posebej tarifiran, zato se naj v skladu s 6.odts. 4.čl. OT uporabi analogija ter s tem v zvezi tar. št. 27 tč.8, če sprejmemo razlago, da je stečajni postopke generalna izvršba

 

Ad 5 Glej odgovor  Ad 2

 

Ad 6 Glej odgovor Ad 2  

 

- Tar. št. 11 OT

Na vprašanje, ali je sklep o uvedbi preiskave meritorna ali procesna odločba in posledično kakšna nagrada pripada odvetniku za sestavo pritožbe zoper tak sklep, je upravni odbor sprejel skladno z 22. čl. OT

 

SKLEP:             Sestava pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave se tarifira po tar. št. 11/1 Odvetniške tarife. 

 

_____________________________________________________________________________________________________________________

UO 02.06.2005

-Upravni odbor je obravnaval vprašanje odvetnika, glede  uporabe odvetniške tarife v primeru t.i. generalne poravnave (na naroku v kazenskem postopku je bila sklenjena poravnava, ki je vsebovala tudi umike vseh medsebojnih tožb v pravdnih in kazenskih zadevah).

 

SKLEP:             Poravnava sklenjena na naroku razpisanem v kazenski zadevi, ki zajema tudi druge pravdne in kazenske zadeve med strankama se obračuna za poravnavo v kazenski zadevi po 2. točki tar. št. 1 OT, za vse vloge v drugih pravdnih in kazenskih postopkih med strankama, ki so bili predmet poravnave sklenjene na tem naroku, pa se obračuna po odvetniški tarifi, ki velja v kazenskih in pravdnih postopkih za vloge. 

_______________________________________________________________________________________________________________________

UO 05.07.2005

- Odvetnik iz Kopra je poslal dogovor kolege o plačilu stroškov zastopanja in nagrade, za katerega meni, da je v popolnem nasprotju z načeli Odvetniške tarife in Zakonom o odvetništvu, saj gre za zaračunavanje stroškov zastopanja in nagrade po tržnih, reklamnih pogojih in ne po predpisani tarifi.

 

Člani upravnega odbora so se strinjali, da je pisni dogovor o višini urne postavke v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo. Dovoljen in v skladu z odvetniško zakonodajo je tudi dogovor o plačilu v odstotkih od uspeha, vendar pa ni v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo dogovor, v katerem se take postavke kumulirajo. Prav tako je v nasprotju določilo v dogovoru o pogodbeni kazni.

 

Upravni odbor je sprejel  SKLEP:

 

Na podlagi 2. odst. 17. člena Zakona o odvetništvu je dopusten pisni dogovor s stranko o višini urne postavke. Upravni odbor ni pristojen za odločanje ali je dogovorjena višina te postavke v konkretnem primeru primerna. Prav tako upravni odbor ni pristojen, da v konkretnem primeru presoja skladnost dogovora o nagradi in stroških zastopanja, vendar poudarja, da mora biti dogovor v skladu s 17. členom Zakona o odvetništvu in 18. členom Odvetniške tarife. Po mnenju upravnega odbora pa ta dogovor vsebuje nekatere postavke (kumuliranje urne postavke success fee, pogodbena kazen), ki niso v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo.

 

_______________________________________________________________________________________________________________________

UO 13.9.2005

- Odvetnica iz Ljubljane je posredovala dopis Ministrstva za notranje zadeve glede priznavanja priglašenih stroškov svetovalcem za begunce, z dne 31.8.2005 in predlagala, da upravni odbor sprejme ustrezen sklep. V navedenem dopisu Ministrstvo obvešča, da morajo skladno z Zakonom o azilu svetovalci vsa dejanja za katera priglašajo stroške, opraviti sami, ne po substitutu, ki ni bil imenovan za svetovalca za begunce. Nadalje navaja, da stroškov storitev v azilnem postopku, ki jih bodo od vključno 1.10.2005 dalje opravili odvetniški kandidati (razen če je bil odvetniški kandidat imenovan za svetovalca za begunce) oziroma odvetniški pripravniki Ministrstvo za notranje zadeve ne bo več priznavalo.

 

Glede na to, da delo svetovalca za begunce ni odvetniško delo v smislu klasičnega pooblastilnega razmerja, ampak gre za posebne svetovalce iz seznama Ministrstva za pravosodje, na katerem so poleg odvetnikov navedeni kot svetovalci tudi odvetniški kandidati, so člani upravnega odbora sprejeli

 

SKLEP: Stališče  Ministrstva za notranje zadeve,  da stroškov storitev v azilnem postopku, ki jih bodo od vključno 1.10.2005 dalje opravili odvetniški kandidati (razen če je bil odvetniški kandidat imenovan za svetovalca za begunce) oziroma odvetniški pripravniki Ministrstvo za notranje zadeve ne bo več priznavalo, ni sporno. 

 

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 06.12.2005

 

- Obvezna razlaga 1.a točke tarifne številke 39 OT v zvezi s posveti s stranko v priporu

Odvetnik iz Maribora prosi za obvezno razlago o uporabi določb točke 1.a v zvezi s 1. odstavkom 39. člena OT, glede posvetov s stranko, opravljenih v priporu, in sicer, ali je to samostojna odvetniška storitev ali pa storitev, ki je že obsežena v nagradi za druge storitve zagovora.

 

Člani upravnega odbora so se strinjali, da je posvet s stranko, ki je  v okvirih razumnih meja samostojna odvetniška storitev in sprejeli:

 

SKLEP:            1. Posvet s stranko v priporu je samostojna postavka, v kolikor gre za storitev, ki je opravljena v razumnih mejah in je posvet potreben za sestavo uspešne obrambe. 

 

 

- Predlog za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi Odvetniške tarife – 9. člen OT

Odvetniška družba prosi za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi določbe 9. člena OT. Zastopajo 13 solastnikov nepremičnine, ki želijo le to prodati skupaj kot celoto. Za prodajalce opravijo vsa dejanja povezana s prodajo nepremičnine-od preverjanja pravnega stanja nepremičnine, logistična opravila obveščanj kupcev in vsakega od prodajalcev glede faz postopka prodaje do vpisov v zemljiško knjigo. Glede na določbo 9. člena OT sprašuje, ali je seštevek odvetniških točk za vsa ta opravila upravičena povišati za 100 % (po 10 % za vsako stranko in ker zastopajo 13 strank največ 100 %). Zanima jih ali se 9. čl. OT nanaša zgolj na dejanja, ki jih odvetnik opravi za stranke v postopkih oziroma zadevah ali pa se ta določba uporabi za vsa dejanja, ki jih odvetnik opravi, ko zastopa več strank hkrati.

 

Upravni odbor je sprejel

 

SKLEP:             Pojasnilo, da velja 9. člen Odvetniške tarife le za dejanja, ki jih odvetnik opravi za stranke v pravdnih oziroma nepravdnih postopkih, se pošlje odvetniški družbi. 

 

 

- Prošnja za stališče v zvezi z zapisnikom Davčnega urada

Odvetnik je zbornici priložil zapisnik Davčnega urada, iz katerega izhaja, da je odvetnik dolžan takoj ob storitvi izstavljati račune in torej obračunati DDV tudi v zadevah, ko ima dogovorjeno nagrado v odstotkih in ko zastopa plačilno nesposobno stranko. V konkretnem primeru mu DU želi obračunati DDV za nazaj, v zadevi, v kateri je imel s stranko sklenjen dogovor o nagradi v višini 15 % od izterjanega zneska in ko stranka zaradi nelikvidnosti ni imela sredstev za plačilo odvetniških storitev. Prosi zbornico za stališče.

 

SKLEP:  Način obračunavanja odvetnikove storitve in izstavitev računa določa čl. 19 Odvetniške tarife.

 

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

UO 24.01.2006

 

-19. člen Odvetniške tarife, tar. št. 39 Odvetniške tarife  

Odvetnik iz Krškega prosi za mnenje glede sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, v katerem mu ni priznalo priglašenih 50 točk  za pregled listin in tožbe tožnice in 30 točk za prejem odločbe II. stopnje in poročilo stranki. Meni, da je stališče sodišča, ki ni priznalo stroškov za prejem odločbe druge stopnje in poročilo stranki, pri čemer se je sklicevalo sodišče na 19. člena Odvetniške tarife, zelo sporno.

 

Na seji upravnega odbora dne  24.05.2005 je bilo sprejeto tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi. Tako tolmačenje ostaja nespremenjeno. Odločitev sodišča, da ne prizna nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom, je pravilna.

 

Glede priglašenih stroškov prejema drugostopenjske odločbe in poročila stranki pa upravni odbor ugotavlja, da še niso nastali.

 

Sprejet je bil

 

SKLEP:            

Po pregledu sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, upravni odbor meni, da sklep sodišča ni sporen. Glede podobnega vprašanja je upravni odbor na seji dne  24.05.2005 že

sprejel tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v

osnovni storitvi. Nagrada za pregled listin in tožbe tožnice je zajeta v postavki odgovora na tožbo.

 

 

 

-6. čl. Odvetniške tarife, tar.št. 39,  2.odst. 21. čl. Odvetniške tarife

Odvetnik iz Portoroža je prosil za tolmačenje glede na sklep Okrožnega sodišča v Kopru v kazenski zadevi, v kateri je postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti. Sodišče mu ni priznalo:

a) povišanja po 6 čl. OT, ker meni, da se le to izključuje glede na to, da je bilo že priznano povišanje za delo v nedeljo

b) nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom

c) zakonskih zamudnih obresti, ki jih je odvetnik priglasil v stroškovniku dne 18.4.2005 in sicer od tridesetega dne  po prejemu stroškovnika s strani sodišča dalje do plačila, ker meni, da iz Zakona o izvrševanju proračuna izhaja, da se obresti lahko priznajo šele od pravnomočnosti sklepa sodišča o priznanju nagrade.

 

Odvetnik pritožbe zoper sklep ni vložil.

 

Sprejeti so bili

 

SKLEPI:

1. Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago 6. člena Odvetniške tarife, po kateri kumulacija nagrad po 6. členu Odvetniške tarife ni dovoljena.

 

 

2. Odločitev Okrožnega sodišča v Kopru, da ne prizna nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom, je pravilna. Glede

podobnega vprašanje je upravni odbor na seji dne  24.05.2005 že sprejel tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo

posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi. Nagrada za pregled listin in tožbe tožnice so zajete v postavki odgovora na tožbo.

 

3. Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago: 2. odstavek 21. člena Odvetniške tarife ni v nasprotju z 2. točko 1. odstavka 23. člena

Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005.     Odvetnik je upravičen do zamudnih obresti, v kolikor sodišče ne odloči o povrnitvi stroškov

zastopanja v 30 dneh od  prejema odvetnikovega predloga.

 

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

 

UO 14.03.2006

 

-Tar. št. 10 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Kopra prosi za mnenje glede termina »prva obravnava« in »zadnja obravnava« v kazenskih zadevah. Poudarja, da prihaja do različnih interpretacij, zaradi česar je v dilemi glede  zaračunavanja odvetniških storitev. Sprašuje, ali je v primeru, da je v isti kazenski zadevi več obtoženih in traja branje obtožbe in zagovori obtoženih tudi po nekaj dni, upravičen zaračunati v primeru, da se zadeva obravnava pred senatom treh sodnikov po 600 točk za vsak dan branja obtožbe in podajanja zagovorov in prav tako po 600 točk za vsak dan dajanja zaključnih govorov in izreka sodbe.

 

Prav tako sprašuje, ali zagovorniku pripada nagrada za prisotnost na zadnji obravnavi kot tudi za pisno vlogo ali zgolj nagrada za vlogo oziroma prisotnost, če poda svojo zaključno besedo v pisni obliki.

 

 

Skladno z 22. členom odvetniške tarife  sprejme upravni odbor

 

Pojasnilo:

1. Odvetniku pripada nagrada po 1. do 6. točki tarifne številke 10 za zagovor tistega dne, ko se je bral obtožni akt in za tisti dan oziroma, če jih je bilo več za tiste dni, ko je imel odvetnik sklepno besedo.

2. Če zagovornik poda svojo zaključno besedo v pisni obliki, se nagrada za prisotnost na zadnji obravnavi in nagrada za pisno vlogo ne kumulirata.

 

 

 

-2. odst. 17. čl. Odvetniške tarife in tar. št. 39 Odvetniške tarife

Odvetniška pisarna iz Ljubljane prosi za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi določbe 2. odstavka 17. čl. Odvetniške tarife v povezavi s 3. oziroma 4. točko tarifne številke 39 insicer:

 

1. ali je sestava predloga za priznanje in odmero stroškov odvetniška storitev

2. kolikor gre za odvetniško storitev, ali se ovrednoti po določbi 3. (50 točk) ali 4. točke (20 točk) tarifne številke 39

 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor

 

Pojasnilo:       

Sestava predloga za priznanje in odmero stroškov ni odvetniška storitev.

 

_______________________________________________________________________________

 

 

 

UO 06.04.2006

 

-2. odst. 8. člena Odvetniške tarife

Odvetnik iz Maribora je zaprosil za pojasnilo v zvezi z zastopanjem obtoženca za nadaljevano kaznivo dejanje. Zanima ga, ali je zagovornik upravičen do poviška na podlagi drugega odstavka 8. člena tarife.

 

Upravni odbor je podobna vprašanja že obravnaval na sejah dne 09.12.2003 in 16.03.2004 in sprejel sklepa, pri katerih vztraja:

 

- sklep dne 9.12.2003:           

Prej veljavna tarifa (OT 2000) je v II.odst. 10.čl. določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali            prekršek za 25%, vendar največ za 100%, za zagovarjanje istega obdolženca v kazenskem postopku, postopku zaradi gospodarskega prestopka, postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih. Iz citiranega besedila je izhajalo, da se ne priznava odvetniku dodatek 25% za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Zato je v času veljavnosti navedene OT 2000 upravni odbor že sprejel stališče, da ne pripada dodatek 25% za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja.

 

 

Od 12.07.2003 velja spremenjena odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT 2003). V tej spremenjeni OT je določeno  v II.odst. 8.čl., da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%. Razlika med OT 2000 in OT 2003 je ravno v tem, da se od uveljavitve OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje, ne pa več za vsako nadaljnje kaznivo dejanje. Navedena sprememba ni slučajna, ampak je bila sprejeta ravno zaradi tega, da se prizna navedeni dodatek za vsako   drugo in nadaljnje dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Sprememba je bila utemeljena s tem, da je za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja potrebno ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to  dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. S tem v zvezi je potrebno opraviti vse ustrezne  storitve odvetniške pomoči za vsako posamezno dejanje v okviru kaznivega dejanja, te storitve pa so ovrednotene v posebnem delu odvetniške tarife. Iz vsega navedenega sledi, da se po uveljavitvi OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%, tudi za posamezna dejanja, ki so sestavni deli nadaljevanega kaznivega dejanja.

 

Brez podlage je stališče, da pripada odvetniku dodatek iz II.odst. 10 čl. OT 2000 oziroma iz II.odst. 8.čl. OT 2003 samo za zagovor. Po obeh citiranih določilih tarife pripada ta dodatek na vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca, kar nedvoumno izhaja iz besedila, ki pravi, da se ''zviša skupna cena storitve'' (OT 2000) oziroma, da se ''zviša skupna vrednost storitve'' (OT 2003). V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in, ki so tarifirane v posebnem delu    odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

 

-sklep dne 16.03.2004:

Obvezna razlaga 2. odstavka 8. člena OT se dopolni tako, da se glasi:

V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

 

 

 

-Tar. št. 24 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Ribnice prosi za mnenje, kako naj kot zagovornik po uradni dolžnosti v postopku pridržanja na varovanem oddelku Centra starejših obračuna svoje storitve.

 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife, je upravni odbor sprejel

 

pojasnilo:

Zagovornik po uradni dolžnosti obračunava za zastopanje v postopku pridržanja oseb v varovanih oddelkih zavodov oziroma centrov storitve po tarifni številki 24 Odvetniške tarife.

 

 

 

 

-Tar. št. 28/4 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Ljubljane prosi za pojasnilo, ali se v primeru, ko organ druge stopnje zadevo vrne v ponovni postopek organu prve stopnje, zastopanje na prvem naroku v ponovnem postopku ovrednoti po 1. alineji tar. št. 28/4 (torej kot prvi narok) ali po 2. alineji tar. št. 28/4 (kot drugi ali naslednji narok) ob predpostavki, da je bil že v prejšnjem postopku izveden narok oziroma naroki.

 

Upravni odbor je skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejel

 

pojasnilo:

V ponovljenem postopku na prvi stopnji v pravdnih zadevah, ko torej organ druge stopnje zadevo vrne v  ponovni postopek organu prve stopnje, se zastopanje na prvem       naroku v ponovnem postopku ovrednoti po 1. alineji tar. št. 28/4, torej kot prvi narok.

 

 

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________ 

 

UO 01.06.2006

 

Odvetnik iz Kranja sprašuje, ali je ravnal korektno, ko je stranki v postopku za izterjavo preživninske terjatve, zaračunal svoje storitve po tar. št. 27 v zvezi s 1. odst. tar. št. 18 (po vrednosti) in ne v zvezi s točko e) 2. odstavka tar. št. 18 (po vrsti spora).

 

Upravni odbor je skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejel obvezno razlago: 

V izvršilnih postopkih, v katerih se uveljavljajo denarne terjatve,  se v zvezi s tar. št. 27. uporablja 1. odstavek tar. št. 18 Odvetniške tarife.  

 

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 19.09.2006

 

Odvetnik prosi za pojasnilo oz. tolmačenje tar. št. 22. Ni jasno, katere vloge so mišljene kot obrazložene vloge med postopkom pod točko a in katere kot druge obrazložene vloge pod točko b. 

 

Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni odbor pojasnilo:

Kot obrazložene vloge pod točko 1. a) tar. št. 22 Odvetniške tarife so mišljene naslednje vloge:

predlog in prva pripravljalna vloga ter odgovor na predlog in prva pripravljalna vloga nasprotnega odvetnika, druge vloge pa se tarifirajo po točki 1. b) tar. št. 22 Odvetniške

tarife. 

 

 

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 28.11.2006

 

- Odvetnik  je prosil za pojasnilo, ali pripada odvetniku, ki zastopa s.p. v postopku o prekršku, zaradi kršitve zakona o trgovini, v zvezi z opravljanjem njene gospodarske dejavnosti, nagrada po d) točki prvega odstavka tar. št. 37. Sodišče je priznanje stroškov zavrnilo z obrazložitvijo, da sicer s.p. res opravlja registrirano gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, vendar v svojstvu fizične osebe in je v posledici tega priznalo odvetniku storitve po točki a) 1. odstavka tar. št. 37.

 

Glede na dejstvo, da Zakon o gospodarskih družbah določa status samostojnega podjetnika, ki ni pravna oseba, je bilo skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejeto pojasnilo: 

 

Odvetnika se obvesti, da se v primeru, ko odvetnik, ki zastopa s.p. v postopku o prekršku, zaradi kršitve zakona o trgovini, v zvezi z opravljanjem njene gospodarske dejavnosti, ne prizna nagrada po d) točki prvega odstavka tar. št. 37, temveč se uporabljajo določbe a, b, c in č 1. odstavka tar. št. 37.

 

 

- Odvetnika je zanimalo, ali je upravičen, kolikor zahteva povračilo stroškov o izvršbi, do nagrade za obrazloženo vlogo po tar. št. 27/7 Odvetniške tarife. Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni obor pojasnilo:

Odvetniku, ki zahteva povračilo stroškov o izvršbi, ne pripada nagrada za obrazloženo vlogo po tar. št. 27/7 Odvetniške tarife.           

 

 

- Odvetnik je predlagal, da upravni odbor zavzame stališče v zvezi s prevzemom Eura in uporabe nove valute v odvetniški tarifi po 01.01.2007. Prav tako ga zanima glede plačevanja sodnih taks v Eurih in morebitni zamenjavi dosedanjih sodnih in upravnih kolekov za koleke v Eurih.

 

Opozarja tudi na pomanjkljivosti odvetniške tarife v  gospodarskih zadevah, izvršilnih zadevah ter na delovnem področju ter glede svetovanja preko novih telekomunikacij (mobiteli, el. pošta).  Odvetnik tudi meni, da bi morala sodišča v primerih ex offo zastopanja stroške obračunavati bolj ažurno.

 

Sprejeti so bili

SKLEPI:           

1. Odvetnika se opozori na določbe Zakona o uvedbi Eura (Ur.l. RS, št.    114/06), ki določa način zaokroževanja in sicer tako, da se cene             preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti. Prav tako je v členu 13 zakona določena rešitev zneskov v aktih.   

 

2. Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni odbor 

pojasnilo:

Za svetovanje strankam po mobilnem telefonu oziroma po elektronski pošti pripada odvetniku nagrada za posvet s stranko po točki 1 tar. št. 39 Odvetniške tarife.

 

4. V zvezi s problematiko izplačevanja nagrad v primerih ex offo zastopanja je upravni odbor na seji

dne 24.01.2006 sprejel

obvezno razlago:

2. odstavek 21. člena Odvetniške tarife ni v nasprotju z 2. točko 1. odstavka 23. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005.     Odvetnik je

upravičen do zamudnih obresti, v kolikor sodišče ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v 30 dneh od  prejema  odvetnikovega predloga.

 

 

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 16.01.2007

 

- Odvetniška točka v Eurih

Na podlagi uveljavitve Zakona o uvedbi Eura (Ur.l. RS, št. 114/06) je bil sprejet 

 

SKLEP:

Obstoječa vrednost odvetniške točke 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta št. 1086/2006 na 0,459 EUR. Končni znesek na obračunu odvetniških storitev oziroma na računu se zaokroži na dve decimalni mesti.

 

 

 

- Odvetnica je posredovala v presojo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim ni priznalo stroškov za cestnino in parkirnino z obrazložitvijo, da jih Odvetniška tarifa ne določa.

 

SKLEP:            

Odvetnici se posreduje pojasnilo, da je stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani pravilno, saj Odvetniška tarifa stroška cestnine in parkirnine ne določa.

 

 

________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 13.02.2007

 

Prošnja za mnenje o odmeri odvetniške nagrade

Odvetnica prosi za stališče v zvezi s priznavanjem nagrade. Sodišče v izvršilnem postopku odvetnici ni priznalo nagrade za poizvedbo o TRR in o davčni številki dolžnika z utemeljitvijo, da so ti stroški zajeti v storitvi za sestavo predloga za izvršbo. Odvetnica meni, da prestavlja poizvedba posebno odvetnikovo storitev, saj bi te podatke lahko pridobila tudi stranka sama.

 

Člani upravnega odbora so se strinjali z mnenjem odvetnika Josipa Severja, ki se strinja z odvetnico in sprejeli

 

SKLEP:             

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme pojasnilo:  Poizvedbe o transakcijskem računu in davčni številki občana predstavljajo posebno odvetnikovo storitev in stroški

poizvedbe niso zajeti v storitvi za sestavo predloga za izvršbo.

 

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 24.04.2007

 

Tar. št. 15, tč. 3 Odvetniške tarife

Odvetnik prosi za mnenje glede zastopanja pred delovnimi in socialnimi sodišči, ki je urejeno v tar. št. 15 tč. 3. Nekateri sodniki delovnega sodišča v primeru, ko je v delovnem sporu narok zaključen z zamudno sodbo ali sodbo na podlagi pripoznave, priznavajo stroške za zastopanje na naroku po tar. št. 20 tč. 3. Meni, da se tar. št. 20 tč. 3 v nobenem primeru ne more uporabljati za delovne spore (v prejšnji tarifi je bila za zastopanje pred delovnimi sodišči določena enaka tarifa, kot je sedaj v pravdnem postopku, zaradi posebnosti postopka pred delovnimi in socialnimi sodišči pa je bila spremenjena).

 

 

SKLEP:             

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme obvezna razlaga:

Ko je v delovnem sporu narok zaključen z zamudno sodbo ali sodbo na podlagi pripoznave, se odvetniku priznajo stroški po 3. točki tar. št. 15 Odvetniške tarife.

 

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

UO 07.06.2007

 

Odvetnica prosi za obvezno razlago določila tarifne št. 21/3 in 22/3c,  ali odvetniku za sestavo pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pripada nagrada kot za sestavo ''pisnega pravnega nasveta'' ali mu pripada nagrada za ''sestavo izrednega pravnega sredstva''

 

V imenu stranke je vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ker je imela odločbo Brezplačne pravne pomoči, je na Okrožno sodišče izstavila stroškovnik, na podlagi katerega so ji za sestavo pobude priznali zgolj 100 točk za ''pisni pravni nasvet''.

 

 

SKLEP:

Na podlagi 22. člena Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago: V kolikor gre za obrazloženo pobudo za zahtevo za varstvo zakonitosti, z vsemi potrebnimi elementi

za obravnavanje kot bi jo vložilo državno tožilstvo, se taka pobuda šteje po tarifi za sestavo  izrednega pravnega sredstva po tar. št. 21/3 ali 22/3c Odvetniške tarife, sicer pa kot

obrazložen dopis po tar. št. 39 Odvetniške tarife. 

 

 

 

UO 10.07.2007

 

Kaznovalni nalog

Na prošnjo Evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča RS za pojasnilo oziroma razlago skladno z določbami 22. člena Odvetniške tarife, je odvetnik, člen upravnega odbora  pripravil mnenje, v katerem ugotavlja, da je storitev ugovora zoper kaznovalni nalog najbolj ustrezno primerjati s storitvijo ugovora zoper obtožnico, ki je ovrednotena v tar. št. 8, tč. 4. OT Predlaga, da upravni odbor na podlagi 1. odstavka 22. člena Odvetniške tarife sprejme obvezno razlago:«Odvetniška storitev«ugovor zoper kaznovalni nalog« se vrednoti enako kot storitev »ugovor zoper obtožnico« po tar. št. 8, tč. 4 Odvetniške tarife.

 

SKLEP: 

Sprejme se obvezna razlaga: Odvetniška storitev«ugovor zoper kaznovalni nalog« se vrednoti enako kot storitev »ugovor zoper obtožnico« po tar. št. 8, tč. 4 Odvetniške tarife.

 

 

Revizija skladno z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja.

Na zbornico je prispelo vprašanje v zvezi z zahtevkom za revizijo, skladno z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja. Ker zahtevek za revizijo ni posebej ovrednoten v OT uporablja državni uslužbenec pri izračunu zneska za izdelavo zahtevka za revizijo tar. št. 18 Odvetniške tarife (sestavljanje vlog v pravdnem postopku glede na vrednost obravnavanega spornega predmeta). Sprašuje ali pomeni določba: "Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk.", da lahko znaša presežek nad 120.000 točk največ 2.000 točk ali se 2.000 točk nanaša na vrednost celotne storitve?

 

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor pojasnilo: Določba tar. št. 18/1 Odvetniške tarife:«Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk:« pomeni, da znaša nagrada v tem primeru največ 2.000 točk oziroma največ 3.000 točk v gospodarskih sporih za vsako posamezno opravilo, ne pa za vrednost celotne storitve. 

 

 

 

UO 04.09.2007

 

Umik tožbe

Odvetnik prosi za pojasnilo o uporabi tarife za umik tožbe. Meni, da je potrebno uporabiti določbo 18. tarifne številke, saj gre pri umiku tožbe za razpolaganje s tožbenim zahtevkom.

 

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme obvezna razlaga: Za umik tožbe v pravdnem postopku se uporablja točka 4 tar. št. 19 Odvetniške tarife.

 

 

 

Isto dejansko stanje in pravna podlaga (upravni postopek, 15 pritožb)

Carinski urad Maribor je v letu 2004 izdal 15 odločb in sicer v času od 13. 9. do 5. 10. Odločbe so bile izdane v upravnem postopku v zadevah plačila carinskega dolga zoper isto pravno osebo. Pooblaščeni odvetnik je zoper zgoraj navedene odločbe vložil pritožbe in sicer je bilo vloženo 15 pritožb, od tega 11 pritožb dne 28. 9., 4 pritožbe pa 15. 10., v vsaki pritožbi pa je priglasil stroške postopka.

 

V vseh 15 primerih gre za isto dejansko stanje in pravno podlago, pritožbe so identične, razlikujejo se samo v številki odločbe, številki carinske deklaracije in v znesku višine carinskega dolga. II. stopenjski organ je združil devet in šest postopkov  in nato z  dvema odločbama pritožbam ugodil in zadeve vrnil v ponovni postopek, kjer je bilo ugotovljeno, da  je bila navedena družba izbrisana iz sodnega registra dne 16.12.2005 in zato so bili postopki ustavljeni.

Glede ja dejstvo, da je potrebno izdati sklep o stroških postopka, je pooblaščeni odvetnik v imenu zastopnika pravne osebe, kateri je nosil vse stroške postopka, v dopisu, s katerim je posredoval številko TRR, davčno številko in izjavo, iz katere je razvidno da je davčni zavezanec, navedel, da so bile pritožbe vložene kot posamezno pravno sredstvo, saj postopki niso bili združeni in ob priznanju stroškov upoštevati stroške vsake posamezne carinske zadeve. Pooblaščeni odvetnik pa ni dostavil računa (ov), ki ga (jih) je (ali bi ga naj) za zastopanje v navedenih zadevah izstavil stranki. Sprašuje ali je v tem primeru priznati stroške za posamezno pravno sredstvo, torej 15 krat, ali smiselno uporabiti 9. člen OT, ali pa bi glede na dejstvo, da so pritožbe identične in vložene v dveh datumskih terminih, bilo smiselno uporabiti 7. člen OT.

 

SKLEP: 

Carinskemu uradu Maribor se posreduje pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, sprejeto skladno z 22. členom Odvetniške tarife, da se v opisanem primeru priznajo stroški odvetnika za posamezno pravno sredstvo. Odgovora na nadaljnji vprašanji sta nikalna.

 

 

UO 27.09.2007

 

Isto vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo s sklenjeno sodno poravnavo

Vprašanje odvetniške kandidatke v zvezi z tolmačenjem OT, ko sodišče z istim vabilom vabi na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in se sklene sodna poravnava, se glasi ali je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku po 1. točki tarifne številke 20 (100% tar. št. 18) in do nagrade po tar. št. 3/a (250% tar. št. 18); nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku je vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave ali odvetniku v primeru, da je bila na poravnalnem naroku sklenjen sodna poravnava, pripada le nagrada po tar. št. 3/a, to je 250% tar. št. 18.

 

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme Upravni odbor obvezno razlago: Odvetnik je upravičen do nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku po 1. točki tarifne številke 20 (100% tar. št. 18) in do nagrade po tar. št. 3/a (250% tar. št. 18).

 

 

UO 04.12.2007

 

Vrednosti strankinega dednega deleža

Odvetnica prosi za tolmačenje OT. Zastopa stranko v zapuščinskem postopku, kjer nastopa kot ena izmed treh dedinj. V tem postopku je njena stranka uveljavljala tudi izločitveni zahtevek. Zapuščinski postopek se je zaključil z dednim dogovorom. Pri izstavitvi računa je svoj honorar obračunala na osnovi vrednosti celotne zapuščinske mase. Stranka odklanja plačilo računa z utemeljitvijo, da je upravičena do plačila honorarja, obračunanega na podlagi vrednosti strankinega dednega deleža.

 

Odvetnik, člen upravnega odbora poda obrazložitev pojasni, da o tem sicer ni mogoče podati gramatikalne razlaga, saj OT tega eksplicitno ne določa. Podobna je analogija z ZPP, in sicer v primeru, ko je stranka napotena na pravdo z izločitvenim zahtevkom in se punctum obračuna od višine deleža s katerimi je stranka oz. pooblaščen odvetnik napoten na pravdo. Ker pa se dedni dogovor lahko razglasi kot poravnava, potem je odvetnica upravičena po zvišanja za 100% skladno s tar. št. 3.b Odvetniške tarife. Stališče odvetnika Josipa Severja je bilo soglasno sprejeto.

 

SKLEP:

Odvetnica obračuna honorar na podlagi vrednosti strankinega dednega deleža. Ker je bil zapuščinski postopek zaključen z dednim dogovorom, se honorar poviša za 100%, kot to določa tar. št. 3.b Odvetniške tarife.

 

 

 

 

 

Stroški v nepravdnih zadevah po ZZZDR

Odvetnica sprašuje ali je že oblikovano stališče glede stroškov v nepravdnih zadevah po ZZZDR glede predlogov za določitev stikov, odgovora na predlog, zastopanje na naroku (N), vloge med postopkom, saj tarifa iz leta 2003 tovrstnih postopkov ni predvidela, kot je to predvideno npr. za postopke po ZGD.

 

Odvetnik, član upravnega odbora se strinja, da ima kolegica prav, da ni posebej predvideno, saj ob pripravi OT taki postopki niso bili predvideni. Ko bo komisija za Odvetniško tarifo delala na spremembah OT bo potrebno njen utemeljen predlog tudi upoštevati. Stroški v nepravdnih zadevah po ZZZDR glede predlogov za določitev stikov, odgovora na predlog, zastopanje na naroku (N) se določajo na podlagi tar. št. 23 Odvetniške tarife. 1. odstavek tar. št. 23 določa, da se uporablja tudi v drugih nepravdnih postopkih.

 

SKLEP: 

Stroški v nepravdnih zadevah po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se določajo na podlagi tar. št. 23 Odvetniške tarife.

 

 

 

Postopki po evropskem nalogu za prijetje in predajo

Odvetnica sprašuje ali je v postopkih po evropskem nalogu za prijetje in predajo potrebno uporabiti tarifo št. 9 OT.

 

SKLEP:            

V postopkih po evropskem nalogu za prijetje in predajo se uporabi tarifno št. 9 Odvetniške tarife.

 

 

UO 15. 01. 2008

 

Postopek denacionalizacije

1.) Odvetnik prosi za pojasnilo Upravnega odbora in sicer kako obračunati storitev v denacionalizacijskih zadevah, ko se le ta rešuje z delnimi odločbami:

Ali kot vrednost obravnavnega predmeta upoštevati vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka v celoti, ali upoštevati vrednost še nerešenega zahtevka, ali upoštevati vrednost le tistega zahtevka, ki se dejansko obravnava in bo predmet kasneje izdane odločbe.

2.) Nadalje sprašuje, kako obračunati storitev, ko v isti zadevi nastopa več vlagateljev, zastopanih po več pooblaščencih. Ali kot vrednost obravnavnega predmeta upoštevati vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka in vsakemu izmed njih obračunati storitev od vrednosti celotnega zahtevka.Ali kot vrednost upoštevati tisti del postavljenega zahtevka za katerega se lahko oceni, da bo v kasnejših postopkih (zapuščinskem) pripadel njemu.

 

Odvetnik Josip Sever opredeli problem pod 1. točko in sicer, da odvetnik obračuna tisto kar trenutno dela in na podlagi tega izda račun v vrednosti tega zahtevka, torej se upošteva le vrednost zahtevka v delni odločbi. Račun se izda v skladu z vrednostjo zahtevka o katerem je bilo odločeno z delno odločbo.

 

V zvezi z 2. točko je odvetnik Josip Sever povedal, da ta problematika v tarifi ni določena, vendar, da je upravni odbor zavzel analogno stališče na seji upravnega odbora z dne 4. 12. 2007, zapuščinski zadevi za razdelitev premoženja po vrednosti dela zahtevka, ki pripada odvetnikovi stranki.

 

Na podlagi 22. člena Odvetniške tarife daje upravni odbor sledeče pojasnilo

 

SKLEP:

Odvetniška storitev, ko se le-ta rešuje z delnimi odločbami se obračuna kot vrednost obravnavanega predmeta in sicer se upošteva vrednost le tistega zahtevka, ki se dejansko obravnava in bo predmet kasneje izdane odločbe.

V primeru, ko v isti zadevi nastopa več vlagateljev, zastopanih po več pooblaščencih se kot vrednost obravnavanega predmeta upošteva vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka v celoti.

 

 

UO 6.5.2008

 

Razlaga 4. odstavka 7. člena OT

Odvetnik prosi za razlago OT in sicer ali odvetnik, ki ima prostore v Novi Gorici in potrebuje največ 5-10 minut peš hoje, ko ga je sodišče postavilo za zagovornika po uradni dolžnosti upravičen do nagrada za »odsotnost iz pisarne v času potovanje 2 krat po 20 točk.

 

SKLEP:             

Odvetnik ni upravičen do nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja (4. odst. 7. člena

Odvetniške tarife), če odvetnik porabi iz prostorov pisarne do sodne stavbe 5 do največ 10 minut

peš hoje.

 



UO 14.10.2008

Sestava akta o etažni lastnini


Odvetnik, član upravnega odbor meni, da je potrebno pri sestavi akta o oblikovanju etažen lastnine uporabiti določila 3. točke tarifne številke 34 OT, torej obračunati storitev po tarifni številki 18, povečano za 25%, kot osnovo, od katere se storitve obračunavajo pa vzeti vrednost stavbe, ki se etažira.

SKLEP: Upravni odbor sprejme mnenje odvetnika, člana upravnega odbora, ki se glasi:

Sestava akta o oblikovanju etažne lastnine se obračunava po določilih 3. točke tarifne številke 34. Odvetniške tarife, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta vzame vrednost stavbe, ki se etažira.

UO 10.02.2009

Tolmačenje ZOdvT

Odvetnica je na zavarovalnico poslala po 1.1.2009 odškodninski zahtevek. Zavarovalnica ji je poslala poravnalno ponudbo, v kateri je priznala odvetniške stroške po Zakonu o odvetniški tarifi.

Zavarovalnica je priznala zgolj stroške nagrade za sporazum po tar. št. 110 in DDV. Odvetnica meni, da bi zavarovalnica morala priznati tudi stroške za sestavo odškodninskega zahtevka po tar. št. 2200. Odvetnica prosi, da bi upravni odbor podal v zvezi s tem svoje mnenje.

SKLEP: Tolmačenja Zakona o odvetniški tarifi ne spadajo v pristojnost upravnega odbora.

UO 14.07.2009

Odvetnik iz Maribora je opozoril na odločitev sodišča, ki je za zagovor obdolženca za štiri očitana kazniva dejanja priznalo le stroške za ugovor zoper obtožbo iz leta 2004 ter pritožbo zoper sklep iz leta 2004. Obdolženec je bil s sodbo Višjega sodišča pravnomočno oproščen dveh k.d., za drugi dve k.d. pa je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje. Odvetnik je opozoril še na prakso sodišča, ki ne priznava potnih stroškov in stroškov odsotnosti iz pisarne odvetnikom, ki niso iz Maribora. 

Komisija za odvetniško tarifo meni, da so postavke po višini skladne z odvetniško tarifo. Do vprašanja, ali so bila dejansko vsa opravila odvetnika potrebna pa se zbornica ni pristojna opredeljevati.

UO 19.01.2010


-Razlaga o uporabi tarife:

Odvetnik iz Maribora je Odvetniški zbornici posredoval svoj stroškovnik za zagovor v kazenskem postopku in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o povrnitvi stroškov za zagovor obtoženega. Sodišče je odvetniku priznalo za pristop na glavne obravnave, ki se niso opravile, ker ni bilo pogojev (odsotnost določenih obdolžencev) le 50 točk in ne priglašenih 50 % iz tč. 4 tar.št. 10. 

Po mnenju Komisije za odvetniško tarifo je pravilno stališče odvetnika, da se mu za zagovor na naroku, ki se ni opravil zaradi odsotnosti določenih obtožencev, obračuna nagrada po tč. 9 tar. št. 10 OT. V točki 9 tar. št. 10 OT je določeno: »V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % iz tč. 1 do 6 te tar. št.« 


-Razlaga o uporabi tarife:

Odvetnik je z gospodarsko družbo sklenil pogodbo o opravljanju odvetniških storitev – predvsem pravno svetovanje, sodelovanje pri poslovnih razgovorih in sestavljanje listin z vseh pravnih področij, za mesečen pavšalni znesek. Naročnik storitev se je dodatno obvezal, da bo odvetniku plačal tudi storitve, ki bodo presegale navedeni fiksni honorar (pavšal) in bodo specificirane po OT. Odvetnik je mesečno sestavljal specifikacijo vseh opravljenih storitev po OT. V primeru, da je v določenem mesecu opravil storitve, ki po odvetniških točkah presegajo pavšalni znesek, se je navedeni presežek prenesel v naslednji mesec. Navedeni presežki so se prenašali iz meseca v mesec in bi v sorazmernem delu prešli v izplačilo v tistem mesecu, ko bi odvetnik ne opravil storitev za pavšalno določen znesek. V primeru prenehanja pogodbe se morebitni presežek nad mesečnim pavšalom obračuna in plača v skladu z veljavno OT. 

Vprašanje: Ali je navedena pogodba v skladu s 3. odstavkom 18. čl. OT, ki določa, da sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife? 

Odgovor: Drugi odstavek 18. čl. OT določa, da se vsebina in učinki pogodbe presojajo po določbah OZ, zlasti po določbah pogodbe o naročilu. S pogodbo se torej prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Prevzemnik posla mora naročitelju poročati o stanju poslov, kar pomeni tudi o opravljenih storitvah. Če je bil v pogodbi dogovorjen znesek pavšalnega plačila le za določena opravila ali do določenega zneska, je bilo potrebno že tega razloga mesečno izdelati specifikacijo storitev kot prilogo k računu, ki pa sama po sebi še ne pomeni obračuna po določbah posebnega dela. 

vprašanje: Po kateri tarifni številki OT je potrebno obračunavati sestavo pogodbe o zaposlitvi za delavca? Po kateri tar. št. OT je potrebno obračunavati sestavo individualne pogodbe o zaposlitvi? 

Odgovor: Posebni del tarife ne zajema navedenih pogodb. Tako je odvetnik pooblaščen, da v skladu z 6. odstavkom 4. člena OT oceni storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene ob upoštevanju meril iz 3. čl. tarife. 

V skladu z 6. odstavkom 4. člena OT in meril iz 3. čl. tarife, bi se v primeru, da se sestavi pogodba o zaposlitvi tako, da odvetnik izpolni le obrazec pogodbe, ta storitev obračunala po tč. 8 tar. št. 34. V primeru pa, da se sestavi celotna pogodba o zaposlitvi, pa se storitev obračuna po tč. 4 tar. št. 34 OT. 

vprašanje: Ali je odvetnik upravičen do polnega (100%) plačila za vsako od več pogodb oziroma vlog ali za vsakega od več sestavljenih sklepov, ki se med seboj razlikujejo le po osebnih podatkih oz. firmi strank, vsebinsko pa so identični? 

Odgovor: Odvetnik je upravičen do polnega plačila za vsako opravljeno storitev posebej. 

Takšno tolmačenje je že bilo sprejeto na seji UO dne 4. 9. 2007. 

vprašanje: Ali se sestava osnutka najemne pogodbe med družbama obračuna po tarifni številki 35.1? 

Odgovor: Sestava osnutka najemne pogodbe med družbama se obračuna po tarifni št. 35.1, saj so v skladu z 13/2 čl. OZ gospodarske pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. 

vprašanje: Po kateri tarifni številki se obračunava sestavo in pripravo gradiv za sejo nadzornega sveta oz skupščine (vabila, predlogi sklepov, zapisnik) ter po kateri sestava sklepov skupščine, čistopisa akta o ustanovitvi, izjav o prevzemu novih vložkov ter sestanek pri notarju v zvezi s tem? 

Odgovor: Sestava čistopisa akta o ustanovitvi se obračuna v skladu z tar. št. 32/1. Glede na to, da posebni del tarife ne zajema vseh navedenih storitev, je odvetnik pooblaščen, da v skladu z 6. odstavkom 4. člena OT oceni storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene ob upoštevanju meril iz 3. čl. tarife. 

vprašanje: Ali se poročilo o izvajanju sklepov skupščine ter poročilo o poslovnem in finančnem stanju skupine gospodarskih družb obračuna po tarifni številki 38.1? 

Odgovor: Ne, saj tar. št. 38/1 obravnava uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov

 

UO 10.02.2015

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je 10.2.2015 na podlagi 1. odst. 19. člena odvetniške tarife, skladno s katerim je pristojen za pojasnila in obvezno razlago odvetniške tarife, sprejel naslednji 

SKLEP: Odvetniki so v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po ZDZdr  upravičeni do celotne nagrade po veljavni odvetniški tarifi.