Odvetniška tarifa

  • Obvezne razlage in pojasnila Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/15)
  • Prejšnje odvetniške tarife
  • Tolmačenje odvetniške tarife
  • Tarifa 2003
  • Neobvezujoče smernice
  • Zakon o odvetniški tarifi
  • Tarifa sprejeta na skupščini 10.4.2010

SKLADNO Z 41. ČLENOM ZAKONA O ODVETNIŠKI TARIFI (UR. L. RS, ŠT. 67/08, ZODV T) SE V PRIMERU, DA SE JE SODNI POSTOPEK NA PRVI STOPNJI ZAČEL PRED UVELJAVITVIJO ZODVT, NAGRADE IN IZDATKI ZA STORITVE ODVETNIKOV V TEM POSTOPKU IN V VSEH NADALJNJIH POSTOPKIH S PRAVNIMI SREDSTVI, DOLOČIJO PO TEJ TARIFI. TO SMISELNO VELJA TUDI ZA DOLOČITEV NAGRAD IN IZDATKOV ZA STORITVE ODVETNIKOV V IZVENSODNIH ZADEVAH.

Vrednost točke znaša 110,00 SIT oziroma 0,459 Eura.

Na podlagi 19.člena  Zakona o odvetništvu  (Uradni list RS, št. 18/1993 in 24/2001) in 10. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/1994, 10/1995, 55/1996,  4/2000 in 13/2002) je bila na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije dne 05. aprila 2003 sprejeta

ODVETNIŠKA TARIFA

A. SPLOŠNI DEL

 Vsebina tarife, stranka

1. člen

Ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev.

Stranka je oseba, za katero odvetnik ali odvetniška družba (odvetnik) izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa  (naročnik storitve).

Odvetniška storitev, izdatki, stroški zastopanja

2. člen

Odvetniška storitev (storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb Zakona o odvetništvu  za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa.

Stroški zastopanja (stroški) so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.

Stroške zastopanja je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve.

Vrednotenje storitev

3. člen

Storitve se vrednotijo po naslednjih merilih:

–          strokovna zahtevnost;

–          odgovornost;

–          vrednost obravnavanega predmeta;

–          specialistično znanje;

–          strokovno znanje s področja drugih strok;

–          znanje tujih pravnih virov;

–          uporaba tujega jezika;

–          čas, potreben za izvršitev dela;

–          število zastopanih oseb;

–          druga merila, določena s tarifo.

Določanje vrednosti storitve

4. člen

Vrednost storitve je določena s številom točk.

Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na  vrednost  obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela tarife.

Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka.

Če tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, lahko odvetnik za določitev vrednosti storitve uporabi vrednost, ki jo je ugotovil pristojni davčni urad ali sodni izvedenec  ali cenilec  ustrezne stroke.

Izjemoma določa tarifa število točk v razponu tako, da določa najnižjo in najvišjo vrednost storitve. V tem primeru uporabi odvetnik za določitev vrednosti znotraj razpona merila iz 3.člena tarife.

Storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela tarife in merila  3.člena tarife.

Znanje tujih pravnih virov, strokovno znanje s področja drugih strok, uporaba tujega jezika in specialističnega znanja

5. člen

V primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih  področij  ali pri uporabi tujega jezika ali pravnega specialističnega znanja, lahko odvetnik vrednost storitve,  določene v 4. členu tarife, skupno zviša za največ 100 odstotkov.

Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife zvišanja iz prejšnjega odstavka niso dolžni upoštevati pri odmeri stroškov zastopanja.

Čas izvrševanja storitve

6. člen

Za storitev, ki jo odvetnik opravi na zahtevo stranke ali na zahtevo organa, ki vodi postopek,  ob dela prostih dnevih (prazniki, dela prosti dnevi, sobota in nedelja) ali v nočnem času med delavniki (med 20.00 uro zvečer in 8.00 uro zjutraj), se točkovna vrednost storitve zviša za 100 odstotkov.

7. člen

Za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete druge in nadaljnje pol ure tudi urnina v višini 50 točk.

Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne izgube časa.

Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do pol ure, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku.

Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk.

V čas odsotnosti iz pisarne se ne všteva čas trajanja naroka oziroma dela za stranko.

Zastopanje več oseb

8. člen

Za zastopanje več strank v istem postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih pripada odvetniku za drugo in vsako nadaljnjo zastopano stranko 50 odstotni povišek na skupno vrednost storitve.

Za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku se zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

9. člen

Za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, se skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov oziroma v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, največ za 200 odstotkov.

Uporaba tuje tarife

10. člen

Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje.

Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo stroškov zastopanja po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi za primer, da stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno.

Določila iz prejšnjih odstavkov se uporabijo le za obračun odvetniških storitev med odvetnikom in stranko, ne pa tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drug organ.

Izdatki,  potrebni za izvršitev storitve

11. člen

Izdatki, potrebni za izvršitev storitve, so:

–          potni stroški;

–          dnevnice;

–          poštnine;

–          telefonski stroški;

–          izdatki za takse;

–          bančne storitve;

–          fotokopiranje, prepisovanje;

–          drugi stroški.

Potni stroški in dnevnice

12. člen

Stranka je dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko.

Odvetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer za avtobusno vozovnico, na vlakih za vozovnico I. razreda, na ladjah za vozovnico I. razreda, za vozovnico na letalu za poslovni razred in za spalnik v vlaku oziroma za kabino na ladji, če mora opraviti potovanje ponoči.

Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, če odvetnik potuje na razdalji do 400 kilometrov v eno smer, odvetnik pa se lahko s stranko dogovori za kilometrino tudi pri uporabi osebnega avtomobila za daljšo razdaljo.

Kilometrina za uporabo osebnega vozila znaša za prevoženi kilometer 30 odstotkov cene za 1 liter 95-oktanskega bencina v času, ko stranka plača storitev.

Dnevnica za odsotnost iz kraja odvetnikove pisarne znaša:

–          za čas od 6 do 8 ur  1,74 %

–          za čas od 8 do 12 ur 2,50 %

–          za čas nad 12 ur  5 %

povprečne mesečne plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Za potovanje v tujino ima odvetnik pravico do nadomestila v višini, kot je določena za delavce državnih organov Republike Slovenije.

Izdatki za stranko in drugi izdatki

13. člen

Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil.

Stranka je dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.

Izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1000 točk.

Cena storitve

14. člen

Cena storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke.

Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je  število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov.

Vrednost točke

15. člen

Vrednost točke znaša 110,00 SIT.

Vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije,  ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odloča o spremembi vrednosti točke, upoštevaje merila iz prejšnjega odstavka.

K sklepu upravnega odbora daje, upoštevaje merila iz prvega odstavka tega člena,  soglasje minister, pristojen za pravosodje.

Vrednost točke velja od naslednjega dne po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uporaba tarife

16. člen

Tarifo so dolžni uporabljati vsi odvetniki za obračunavanje odvetniških storitev, opravljenih na območju Republike Slovenije.

17. člen

Sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških zastopanja, so pri tem dolžni uporabljati to tarifo.

O predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, mora sodišče oziroma drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga.

Sodišča in drugi organi so dolžni na predlog odvetnika odmeriti stroške tudi ob upoštevanju  določbe tretjega odstavka 14. člena te tarife.

Pogodba o plačilu stroškov zastopanja

18. člen

Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku ali stroškov zastopanja v odstotku od vrednosti prisojenega zneska oziroma od vrednosti, pridobljene v postopku.

Pogodba ne sme biti v nasprotju s 17. členom Zakona o odvetništvu in s splošnim delom tarife. Vsebina in učinki pogodbe se presojajo po določbah Obligacijskega zakonika,  zlasti po določbah pogodbe o naročilu (mandatu).

Sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife.

Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife niso dolžni upoštevati pri odmeri stroškov pogodbe iz prvega odstavka tega člena.

Obračun storitev in izstavitev računa

19. člen

Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, oziroma po tem, ko je predujem plačan.

Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa.

Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

Na pisno zahtevo stranke je odvetnik dolžan specificirati opravljene storitve in stroške.

Znižanje cene storitve

20. člen

Socialno šibki stranki lahko odvetnik storitev obračuna s popustom ali pa ji plačilo odpusti.

Plačilo računa

21. člen

Stranka je dolžna plačati račun v roku osmih dni po izstavitvi, v kolikor zakon ne določa drugače.

Če sodišče ali drug pristojni organ iz 17. člena te tarife ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v tridesetih dneh od prejema odvetnikovega predloga ali ne plača odvetnikovega računa, izdanega na podlagi sklepa o stroških, v osmih dneh po izstavitvi, ima odvetnik pravico do zamudnih obresti, ki tečejo od dneva zamude do plačila.

Pojasnila o uporabi tarife

22. člen

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife.

Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

Prenehanje veljavnosti

23. člen

Z dnem, ko začne veljati ta tarifa, preneha veljati Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 7/1995 in št. 49/2000).

Začetek veljavnosti tarife

24. člen

Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

B. POSEBNI DEL

TARIFA

Posamezne storitve so določene z naslednjim številom točk:

I. MEDIACIJE IN PORAVNAVE

Tar. št. 1

1. Sklenitev poravnave v postopku pred državnim tožilcem in v predhodnem kazenskem postopku:

a) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog ali po zasebni tožbi

300 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po zasebni tožbi, storjenega s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, po obtožnem predlogu oziroma obtožnici oškodovanca kot tožilca

600 točk

2. Sklenitev poravnave v kazenskem postopku :

a) po tar. št. 10

b) če vsebuje premoženjskopravne zahtevke, po tar. št. 10 in 18.

Tar.št. 2

Sklenitev poravnave v postopkih pri delodajalcu po tar.št. 14, zvišano za 50 %.

Tar.št. 3

Sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega  postopka  ali  med  postopkom in v delovnih in socialnih sporih:

a)  pred začetkom postopka  ali na poravnalnem naroku  po  tar.št. 15/1, 16, 18, 22  26 in 27, zvišano za 150 %

b) na naroku po tar.št. 15/1, 16, 18, 22, 26 in 27, zvišano za 100 %

c) v zadevah iz tar. št. 23 po tej tar. št., zvišano za 100 %

d) v zadevah iz tar. št. 38  po tej tar. št., zvišano za 100 %

Tar.št. 4

Sklenitev  poravnave  v  upravnem  postopku  in  upravnem sporu za storitve iz tar.št. 28 in 30  po teh tar.št., zvišano za 50 %.

II. ARBITRAŽNI POSTOPEK

Tar.št. 5

Sklenitev poravnave pred stalnimi in drugimi arbitražami:

a) za storitve iz tar.št. 35  po tej tar.št., zvišano za 50 %

b) v neocenljivih zadevah

500-1000 točk

III. POSTOPEK PRED DRŽAVNIM ZBOROM PO ZAKONU O PARLAMENTARNI PREISKAVI

Tar. št. 6

Zastopanje   preiskovanca   pred  preiskovalno  komisijo Državnega  zbora in vsaka obrazložena pisna vloga v tem postopku

500 točk.

IV. POSTOPEK PRED USTAVNIM SODIŠČEM

Tar. št. 7

1. Vloga, s katero se začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti  in  zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil – glede na zahtevnost

500-2000 točk.

2. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 1.

3. Ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti v ocenljivih zadevah po tar. št. 18, zvišano za 25 %, vendar ne manj kot 300 točk,  v neocenljivih  zadevah  pa glede na zahtevnost

500-1500 točk.

4. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 3.

V. KAZENSKI POSTOPEK

Tar. št. 8

Sestavljanje vlog1. Zasebna tožba in obtožni predlog oškodovanca kot tožilca200 točk.

2. Predlog za pregon in obrazložena kazenska ovadba 100 točk.

3. Obtožnica oškodovanca kot tožilca

250 točk.

4. Ugovor zoper obtožnico

200 točk.

5. Zasebna tožba zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

250 točk.

6. Obrazložen dokazni predlog

50 točk

7. Predlog za odpravo pripora, predlog za odlog nastopa kazni ali za pogojni odpust

100 točk

8. Predlog za rehabilitacijo

70 točk

9. Prošnja za pomilostitev in zahteva za izredno omilitev kazni

100 točk

10. Vloga z obrazloženim odškodninskim zahtevkom – 50 % iz tar. št. 18/1.

11. Vloga, ki vsebuje pisni zagovor – po točki 1 do 4  in 6 tar.št.10.

12. Ostale obrazložene vloge

50 točk

13. Druge vloge

30 točk

Tar. št. 9

Zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku

1. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca:

a) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do enega leta

100 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad eno do treh let zapora

120 točk

c) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad tri do deset let zapora

160 točk

č) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad deset let zapora

200 točk

d) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

dvajset ali trideset let zapora

250 točk

2. Zastopanje oškodovanca 50 % iz točke 1.

Tar. št. 10

Zagovor ali zastopanje na naroku za glavno obravnavo, sejo ali pri ogledu ali rekonstrukciji

1. Zagovor obdolženca ali zastopanje zasebnega tožilca po zasebni tožbi pred sodnikom posameznikom

200 točk

2. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom

250 točk

3. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

600 točk

4. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom

1000 točk

5. Zagovor obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca na seji pritožbenega senata pred višjim sodiščem – 50 % iz točke 1 do 4 te tar.št..

6. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje po točki 1 do 4 te tar.št..

7. Če se zaradi preložitve glavna obravnava ali seja prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

8. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 tudi za zadnji narok,  za  vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 6 te tar. št.

9. V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % iz točke 1 do 6 te tar. št..

10. Za sodelovanje pri ogledih in rekonstrukcijah ter drugih sodnih dejanjih,  ki  jih  sodišče  izvaja  izven  zgradbe sodišča,  obračuna odvetnik storitev po točki  1 do 6 te tar. št..

11. Zastopanje oškodovanca – 50 % iz te tar. št..

Tar. št. 11

Pravna sredstva

1. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo – po točki  1 do 4 in 6 tar.št. 10, zvišano za 25 %.

2. Pritožba zoper procesno odločbo v postopku – 50 % iz točke 1 do 4 in 9 tar.št. 10.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti, odgovor na zahtevo – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

4. Predlog za obnovo postopka, odgovor na predlog in pritožba zoper odločbo v tem postopku – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

Tar. št. 12

Zagovor pravne osebe ali odgovorne osebe

Za zagovor pravne osebe za kazniva dejanja se smiselno uporabijo določbe tar. št. 8 do 11, vrednost storitve pa se določi po tar. št. 18/1, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta uporabi znesek spodnje meje zagrožene denarne kazni, vendar ne manj kot

200 točk

Tar. št. 13

Zagovor v mladoletniškem postopku

Zagovor mladoletnikov v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

100 točk

2. Zagovor mladoletnika v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

150 točk

3. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

200 točk

4. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

250 točk

5. Če se zaradi predložitve glavna obravnava prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

6. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4  tudi za zadnji narok, za vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 4  te tar. št..

7. V primeru, da pride po oklicu naroka za glavno obravnavo še pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve naroka za glavno obravnavo, obračuna odvetnik za zagovarjanje 50 % iz točke  3 in 4 te tar. št..

8. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo – po točki 3 in 4 te tar. št., zvišano za 25 %.

9. Izredno pravno sredstvo – po točki 3 in 4 te tar. št, zvišano za 50 %.

VI. DISCIPLINSKI POSTOPEK IN DRUGI POSTOPKI ZA VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

Tar. št. 14

1. Zagovor delavca ali zastopanje delodajalca v disciplinskem postopku

200 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom  po točki 1.

3. Zahteve za varstvo pravic – po točki  1, zvišano za 25 %.

4. Druge vloge

50 točk

5. V drugih postopkih za varstvo pravic delavcev pri organizacijah in delodajalcu po tar.št. 15.

6. Vodenje postopkov iz prejšnje točke in sestavljanje odločb po tar.št. 15, zvišano za 100 %.

VII. POSTOPEK PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODIŠČI

Tar. št. 15

1. Tožba in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu:

a)      za dajatvene zahtevke po tarifni številki 18/I.

b)      v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti interesa stranke glede na zahtevnost zadeve in potreben čas:

-v sporih med organizacijo oziroma delodajalcem in dijakom, vajencem ali študentom v zvezi s štipendijo ali v zvezi z drugo vrsto štipendije ter v sporih v zvezi s posojilom za študij oziroma učno pogodbo oziroma v zvezi z pravljanjem pripravništva

160 točk

-v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in o delu za opravljanje občasnih ali začasnih del ter v zvezi z začasnim ali občasnim opravljanjem dela dijakov in študentov

200 točk

-v sporih o premoženjskih ali drugih  posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in v sporih s področja socialne varnosti

300 točk

c)       v ocenljivih zadevah, opredeljenih pod b) točko, po tar. št. 18/I, vendar ne manj kot

160 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom 75% iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

3. Zastopanje:

a) prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, po točki 1,

b) drugi in naslednji naroki za glavno obravnavo, ogledi, itd. 50 % iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

4. Pritožba in odgovor nanjo po točki 1, zvišano za 25 %.

5. Izredno pravno sredstvo in odgovor nanj po točki 1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 16

Vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči in v postopkih konciliacije, mediacije in arbitraže  po tar. št. 7/3 in 7/4.

Tar. št. 17

1. Vloga, s katero se začne postopek v zunanji arbitraži in postopek pomirjanja

300 točk

2. Vloga, s katero se začne postopek notranje arbitraže

200 točk

3. Obrazložene vloge med postopkom, zastopanje in sodelovanje na sejah arbitražnih komisij, 75 %  iz točke 1 oziroma  2.

VIII. PRAVDNI POSTOPEK

Sestavljanje vlog

Tar. št. 18

1. Tožbe – od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta:

Vrednost predmeta Vrednost storitvetočk
nad točk do točk
  750 100
750 3.000 200
3.000 10.000 300
10.000 20.000 400
20.000 35.000 500
35.000 50.000 600
50.000 65.000 700
65.000 80.000 800
80.000 100.000 900
100.000 120.000 1.000

Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3000 točk.

2. Tožbe v drugih zadevah:

a) spori zaradi motenja posesti

300 točk

b) spori o osebnih in stvarnih služnostih

300 točk

c) spori iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov – od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine – po točki 1 te tar. št., vendar ne manj kot

160 točk

č) spori zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva

160 točk

d) spori zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze

160 točk

e) spori za zakonito preživljanje

160 točk

f) spori iz avtorskega prava, industrijske lastnine, nelojalne konkurence in podobni spori, če so ocenljivi, po točki 1 te tar. št., če pa niso ocenljivi

300 točk

g) spori pred mednarodno arbitražo, zunanjetrgovinsko arbitražo ali arbitražo z mednarodnim elementom po točki 1 te tar.št., če pa niso ocenljivi

300 točk

h) mandatne tožbe na podlagi faktur  ali izpiskov iz poslovnih knjig, če izda sodišče plačilni nalog – 50 %  iz  točke 1 te tar. št., vendar največ

100 točk

Tar. št. 19

1. Obrazložen odgovor na tožbo, prva obrazložena pripravljalna vloga in ugovor zoper plačilni nalog  po tar. št. 18.

2.  Druga obrazložena pripravljalna vloga – 75 % iz tar. št. 18.

3.  Tretja in  nadaljnje  obrazložene pripravljalne  vloge  med  postopkom – 50 % iz tar. št. 18.

4.  Dokazni predlog in druge vloge

50 točk

Tar. št. 20

Zastopanje

1. Za prvi narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  po tar. št. 18 .

2. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  50 % iz tar. št. 18.

3. Za  vsak narok, na  katerem  so  se  obravnavala  samo  procesna vprašanja  ali  na  katerem  je  pred  obravnavanjem  glavne  stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen – 25 % iz tar. št. 18.

4. Za  zastopanje  na  naroku  za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca – 50 % iz tar. št. 18.

Tar. št. 21

Pravna sredstva

1. Redno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo –  po  tar. št. 18,  zvišano za 25 %.

2. Redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep in odgovor na to pravno sredstvo – 50 % iz tar. št. 18.

3. Izredno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo – po tar. št. 18, zvišano za 50 %.

IX. NEPRAVDNI POSTOPEK

Tar. št. 22

Zapuščinski postopek,  postopek  za  razdružitev in razdelitev solastnine,  postopek  za določanje odškodnine in zakupnine in postopek za vračanje nezakonito odvzetega premoženja:

1. Vloga:

a) s katero  se uvede postopek  in  obrazložena vloga med postopkom ter odgovor na to vlogo 50 %  iz tar. št. 18/1.

b) druge obrazložene vloge 25 % iz tar. št. 18/1.

2. Zastopanje:

a) na vsakem posameznem naroku 50 %  iz tar. št.  18/1.

b) pri naroku, ogledu in delu izvedenca izven sodišča 50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %

b) proti sklepom v postopku 50 %  iz tar. št. 18/1, vendar ne več kot

200 točk

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo – po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 23

Postopek za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti in drugi nepravdni postopki (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25):

1. Vloga:

a) s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo

                                                                                                                                                          100 točk

b) obrazložene vloge med postopkom po točki 1 a

c) nadaljnje vloge 50 % iz točke 1 a.

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok in narok na kraju samem po točki 1 a

– nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1 a.

3. Pravno sredstvo

a) proti meritorni odločbi

250 točk

b) proti drugim sklepom

100 točk

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo

300 točk

Tar. št. 24

Postopek za odvzem opravilne sposobnosti, za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti:

1. Vloga s katero se uvede postopek:

– za odvzem opravilne sposobnosti

100 točk

– za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti

200 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

-drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 25

Postopek za amortizacijo listin in protestiranje menic:

1. Vloga:

a) na podlagi katere se začne amortizacijski postopek

– pri vrednosti listine do 1.000 točk

50 točk

– pri vrednosti listine nad 1.000 točk

100 točk

b) druge obrazložene vloge med postopkom

50 točk

2. Vloga za protestiranje menice ali čeka – 25 % iz tar. št. 18/1, vendar ne manj kot

100 točk

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po točki 1 in 2, zvišano za 25 %

 b) proti drugim sklepom 50 %  iz točke 1a in 2  te tar. št..

Tar. št. 26

Nepravdni postopek po določbah zakona o gospodarskih družbah:

1. Vloga, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo

500 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

-drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.       

X. IZVRŠILNI POSTOPEK

Tar. št. 27

1. Predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek 50 % iz tarifne št. 18, vendar ne več kot

200 točk

2. Predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti  50 % iz tar. št. 18.

3. Predlog za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih  in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank 50 % iz tar. št. 18.

4. Zahteva za priznanje tujega izvršilnega naslova:

a) v ocenljivih zadevah 50 % iz tar. št. 18

b) pri neocenljivih zadevah

200 točk

5. Sestava predloga dražbenih pogojev – po tar. št. 18/1.

6. Redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo po tar. št. 18.

7. Druge obrazložene vloge:

a) 25 % iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 50 točk, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika;

b) 50 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari;

c) 75 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge  premoženjske  oziroma materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve.

8. Zastopanje na  naroku, ki ga razpišeta sodišče ali izvršitelj 50 % iz tar. št. 20.

XI. UPRAVNI POSTOPEK

Tar. št. 28

1. Vloga, s katero se uvaja upravni postopek in odgovor na to vlogo:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah     

200 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom:

– prva obrazložena vloga po točki 1

– druge in nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1.

3. Druge vloge 25 % iz točke 1.

4. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po  točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.        

5. Pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 25 %.

6. Izredno pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 50 %.

XII. POSTOPKI PRED KONTROLNIMI IN INŠPEKCIJSKIMI ORGANI

Tar. št. 29

1. Pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah

200 točk

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po točki 1- drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.

3. V primeru, da se obravnava več med seboj različnih zadev, se vrednosti iz točke 1. in 2 zvišajo za 25 % za vsako dodatno obravnavano zadevo, vendar ne več kot za 100 %.

XIII. UPRAVNI SPORI

Tar. št. 30

1. Tožba in odgovor na tožbo :

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah

500 točk

2. Obrazložene vloge:

a) prva obrazložena vloga po točki 1

b) nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1

c) druge vloge 25 % iz  točke 1.

3. Zastopanje:

a) prvi narok po  točki 1

b) nadaljnji naroki   50 % iz  točke 1.

4. Pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 25 %.

5. Izredno pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 50 %.

XIV. POSTOPEK ZA REGISTRACIJO GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Tar. št. 31

1. Vloga za vpis:

– ustanovitve gospodarske družbe v sodni register

200 točk

– samostojnega podjetnika

150 točk

2. Vloga za vpis sprememb v sodni register                                                                                                                                                                                                                         100 točk

3. Predlog za prenehanje subjektov po skrajšanem postopku                                                                                                                                                                                                                               100 točk

4. Druge obrazložene vloge 50 % iz točke 1, 2 in 3.

5. Pravno sredstvo po točki 1, 2. in 3 zvišano za 25 %.

XV. PRIPRAVA SPLOŠNIH AKTOV IN STATUSNE ZADEVE

Tar. št. 32

1. Sestava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem gospodarskih družb ter njihovimi statusnimi spremembami in drugih splošnih aktov, glede na zahtevnost

500-2000 točk

2. Priprava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem društev in drugih pravnih oseb

500 točk

3. Zastopanje strank na skupščini subjektov iz točke 1 in 2 –  50 % iz   točke 1 in 2.

XVI. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, STEČAJNI IN LIKVIDACIJSKI POSTOPEK

Tar. št. 33

1. Sestava predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja – po tar. št. 18/1 ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen.

2. Obrazložene vloge med postopkom 50 %  iz točke 1.

3. Priglasitev terjatev:

a) Priglasitev upniških terjatev  na podlagi  verodostojnih  listin  po tar. št. 27/1

b) Priglasitev drugih upniških terjatev in pravic po tar. št. 18/1

c) Priglasitev ločitvenih in izločitvenih zahtevkov po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %

d) Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja  po tar.št. 18/1, vendar ne več kot

200 točk

4. Zastopanje na narokih 50 %  iz točke 1 oziroma točke 3.

Pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 25 %.

XVII. SESTAVLJANJE LISTIN

Tar. št. 34

1. Pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičninah in o drugih stvarnih pravicah na nepremičninah ter pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema – po tar. št. 18/1.

2. Enostavna pogodba iz  točke 1, pogodba o odtujitvi ali zamenjavi premičnin, pogodba o prenosu obveznosti ali terjatev in posojilna ter posodbena pogodba – 50 % iz tar. št. 18/1, vendar najmanj

100 točk

Za enostavno pogodbo šteje tista pogodba, ki vsebuje samo bistvene sestavine  (stranke, predmet, ceno, zemljiškoknjižno klavzulo).

3. Pogodba o razdružitvi oziroma razdelitvi solastnega ali skupnega premoženja, menjalna pogodba za nepremičnine, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o razdelitvi premoženja med dediči, izročilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti in podobne pogodbe – po točki 1, zvišano za 25 %.

4. Zakupna pogodba, najemna pogodba, podnajemna pogodba – od vrednosti zakupnine in najemnine za dogovorjeno dobo, vendar pri zakupni in najemni pogodbi največ za tri leta, pri podnajemni pogodbi pa največ za eno leto – po tar. št. 18/1, vendar največ

300 točk

5. Enostranska izjava (vknjižbeno dovoljenje, izbrisno dovoljenje, dovoljenje za bremen prosti odpis in pod.) 25 % iz  točke 1.

6. Listina v neocenljivi zadevi:

a) v enostavni zadevi

50 točk

b) v zahtevnejši zadevi

100 točk

7. Izjava poslednje volje:

a) enostavna, kadar oporočitelj določi samo dediče svojega premoženja

100 točk

b) zapletena – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %, vendar najmanj

200 točk

8. Listina, ki je sestavljena na obrazcu

100 točk

Tar. št. 35

1. Gospodarska pogodba po tar. št. 18.

2. Gospodarska pogodba, pri kateri vrednost ni ugotovljiva – glede na zahtevnost

200-1000 točk

3. Gospodarska pogodba z inozemskimi pogodbeniki – po tar. št. 18/1, zvišano za 200 %.

XVIII. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK

Tar. št. 36

1. Vpisi:

a) predlog za vpis lastninske ali drugih stvarnih pravic

150 točk

b) za vpis etažne lastnine

200 točk

c) za vpis zaznamb

150 točk

d) drugi vpisi

100 točk

2. Narok v zemljiškoknjižnem postopku – po točki 1.

3. Pravno sredstvo proti zemljiškoknjižnemu sklepu – po točki 1, zvišano za 25 %.

XIX. POSTOPKI ZARADI PREKRŠKOV

Tar. št. 37

1. Predlog, s katerim se uvede postopek, odgovor na ta predlog, druge obrazložene vloge ter zagovor obdolženca in oškodovanca na narokih:

a) v zadevah, kjer je zagrožena denarna kazen

100 točk

b) v zadevah, kjer je zagrožen zapor

200 točk

c) v ocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov – po tar. št. 18/1, vendar najmanj

150 točk

č) v neocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov

150 točk

d) zagovor pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe po tar.št. 12.

2. Redno pravno sredstvo – po točki 1, zvišano za 25 %.

3. Izredno pravno sredstvo – po točki 1, zvišano za 50 %.

XX. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH IN DRUGIH ZAHTEVKOV

Tar. št. 38

1. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, odgovori na take vloge  – po tar. št. 18/1.

2. Obravnavanje zahtevkov pred navedenimi pravnimi osebami in njihovimi organi:

– prvi narok po tar. št. 18/1

– nadaljnji naroki 50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravno sredstvo po tar.št. 18/1, zvišano za 25 %.

4. Obrazložen opomin pred tožbo (v kolikor ne vsebuje zahtevka iz točke 1 te tar. št.)

– v ocenljivih zadevah 25 % iz  tar.št. 18, vendar ne manj kot

100 točk

 – v neocenljivih zadevah

100 točk

XXI. NASVETI, MNENJA IN UDELEŽBA NA KONFERENCAH, PREGLEDI SPISOV IN LISTIN

Tar. št. 39

Če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik:

1. Posveti, nasveti in mnenja:

a) za posvet in pravno mnenje za vsake začete pol ure

50 točk

b) za udeležbo na konferencah in sestankih za vsake začete pol ure

100 točk

c) za pisne pravne nasvete in pravna mnenja

100 točk

2. Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure

50 točk

3. Za obrazložene dopise (kolikor ne gre za storitev iz tar. št. 38/1 in 38/4)

50 točk

4. Za kratke dopise in obvestila

20 točk

5. Za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek

50 točk

6. Za izpolnjevanje formularjev – za vsake začete pol ure

50 točk

7. Za razne druge storitve (npr. nakazila izvedenin, taks in podobno)

za vsako storitev

20 točk

XXII. VREDNOTENJE STORITEV, KATERIH VREDNOST NI IZRECNO  DOLOČENA V TARIFI

Tar. št. 40

1. Storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, obračuna odvetnik za vsake začete pol ure po

50 točk

2. V neocenljivih zadevah, v katerih vrednost storitve s tarifo ni izrecno določena, vrednost obravnavanega predmeta pa se ne da ugotoviti s primerjavo po šestem odstavku 4. člena splošnega dela tarife, obračuna odvetnik za vsako posamezno storitev (vloge, zastopanje na narokih, pravna sredstva, ipd.) po

100 točk

K tej  tarifi je dal soglasje minister za pravosodje dne 24.06.2003

NEOBVEZUJOČE SMERNICE ZA DOLOČANJE CEN ODVETNIŠKIH STORITEV

A. SPLOŠNI DEL

Vsebina smernic

1. člen

Te smernice določajo način vrednotenja , obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev v skladu s sprejetim dogovorom.

Odvetniška storitev, izdatki, stroški zastopanja

2. člen

Odvetniška storitev (storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb Zakona o odvetništvu  za stranko na podlagi pooblastila.

Stroški zastopanja (stroški) so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.

Stroške zastopanja je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve.

Te smernice se uporabljajo tudi v primeru, da odvetnika nadomešča drug odvetnik, odvetniški kandidat ali pripravnik.

Vrednotenje storitev

3. člen

Storitve se vrednotijo po naslednjih merilih:

–          strokovna zahtevnost;

–          odgovornost;

–          vrednost obravnavanega predmeta;

–          specialistično znanje;

–          strokovno znanje s področja drugih strok;

–          znanje tujih pravnih virov;

–          uporaba tujega jezika;

–          čas, potreben za izvršitev dela;

–          število zastopanih oseb;

–          druga merila, določena s smernicami.

Določanje vrednosti storitve

4. člen

Vrednost storitve je določena v točkah.

Če vrednost storitve ni določena, jo določi odvetnik glede na  vrednost  obravnavanega predmeta po lestvici iz številke 18 posebnega dela teh smernic.

Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka.

Če tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, lahko odvetnik za določitev vrednosti storitve uporabi vrednost, ki jo je ugotovil pristojni davčni urad  ali sodni izvedenec  ali cenilec  ustrezne stroke.

Storitve, ki jih smernice ne ovrednotijo, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v smernicah ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela smernic in merila  3. člena smernic.

Čas izvrševanja storitve

 5. člen

Za storitev, ki jo odvetnik opravi na zahtevo stranke ali na zahtevo organa, ki vodi postopek,  ob dela prostih dnevih (prazniki, dela prosti dnevi, sobota in nedelja) ali v nočnem času med delavniki (med 20.00 uro zvečer in 8.00 uro zjutraj), se vrednost storitve zviša za 100 odstotkov.

6. člen

Za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete druge in nadaljnje pol ure tudi urnina v višini 50 točk.

Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne izgube časa.

Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do pol ure, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku.

Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk.

V čas odsotnosti iz pisarne se ne všteva čas trajanja naroka oziroma dela za stranko.

Zastopanje več oseb

7. člen

Za zastopanje več strank v istem postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih pripada odvetniku za drugo in vsako nadaljnjo zastopano stranko 50 odstotni povišek na skupno vrednost storitve.

Za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku se zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

8. člen

Za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, se skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov oziroma v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, največ za 200 odstotkov.

Izdatki,  potrebni za izvršitev storitve

 9. člen

Izdatki, potrebni za izvršitev storitve, so:

–          potni stroški;

–          dnevnice;

–          poštnine;

–          telefonski stroški;

–          izdatki za takse;

–          bančne storitve;

–          fotokopiranje, prepisovanje;

–          drugi stroški.

Potni stroški in dnevnice

 10. člen

Stranka je dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko.

Odvetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer za avtobusno vozovnico, na vlakih za vozovnico I. razreda, na ladjah za vozovnico I. razreda, za vozovnico na letalu za poslovni razred in za spalnik v vlaku oziroma za kabino na ladji, če mora opraviti potovanje ponoči.

Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, in sicer v višini, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino ne všteva v davčno osnovo.

Dnevnica za odsotnost iz kraja odvetnikove pisarne znaša:

–          za čas od 6 do 8 ur  1,74 %

–          za čas od 8 do 12 ur 2,50 %

–          za čas nad 12 ur  5 %

povprečne mesečne plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Za potovanje v tujino ima odvetnik pravico do nadomestila v višini, kot je določena za delavce državnih organov Republike Slovenije.

Izdatki za stranko in drugi izdatki

11. člen

Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil.

Stranka je dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.

Izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve.  

Obračun storitev in izstavitev računa

 12. člen

Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja.

Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

Na pisno zahtevo stranke je odvetnik dolžan specificirati opravljene storitve in stroške.

B. POSEBNI DEL

I. MEDIACIJE IN PORAVNAVE

Tar. št. 1

1. Sklenitev poravnave v postopku pred državnim tožilcem, poravnalcem in v predhodnem kazenskem postopku:

a) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog ali po zasebni tožbi

300 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po zasebni tožbi, storjenega s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, po obtožnem predlogu oziroma obtožnici oškodovanca kot tožilca

600 točk

2. Sklenitev poravnave v kazenskem postopku :

a) po tar. št. 10

b) če vsebuje premoženjskopravne zahtevke, po tar. št. 10 in 18.

Tar.št. 2

Sklenitev poravnave v postopkih pri delodajalcu po tar.št. 14, zvišano za 50 %.

Tar.št. 3

Sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega  postopka  ali  med  postopkom in v delovnih in socialnih sporih:

a)  pred začetkom postopka  ali na poravnalnem naroku  po  tar.št. 15/1, 16, 18, 22, 23, 26 in 27, zvišano za 150 %

b) na naroku po tar.št. 15/1, 16, 18, 22, 23, 26 in 27, zvišano za 100 %

c) v zadevah iz tar. št. 37  po tej tar. št., zvišano za 100 %

d) v zadevah v vseh prej navedenih postopkih izvensodno, po tar.št. 33 in 34 povečano za 100 %

Tar.št. 4

Sklenitev  poravnave  v  upravnem  postopku  in  upravnem sporu za storitve iz tar.št. 28 in 30  po teh tar.št., zvišano za 50 %.

Tar. št. 4a

Zastopanje na naroku v mediaciji se obračuna po tar. št.  kot veljajo za zastopanje v posameznih vrstah postopkov.

Tar. št. 4b

Sklenitev poravnave v mediciji, ki zajema rešitve dveh al več zadev se obračuna tako, da se sešteje vrednost cene storitve za poravnave v posameznih zadevah kot so določene v tar. št. 1, 2, 3 in 4.

II. ARBITRAŽNI POSTOPEK

Tar.št. 5

Sklenitev poravnave pred stalnimi in drugimi arbitražami:

a) za storitve iz tar.št. 34  po tej tar.št., zvišano za 50 %

b) v neocenljivih zadevah

500-1000 točk

III. POSTOPEK PRED DRŽAVNIM ZBOROM PO ZAKONU O PARLAMENTARNI PREISKAVI

Tar. št. 6

Zastopanje   preiskovanca   pred  preiskovalno  komisijo Državnega  zbora in vsaka obrazložena pisna vloga v tem postopku

500 točk

IV. POSTOPEK PRED USTAVNIM SODIŠČEM

Tar. št. 7

1. Vloga, s katero se začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti  in  zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil – glede na zahtevnost

500-2000 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 1.

3. Ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti v ocenljivih zadevah po tar. št. 18, zvišano za 25 %, vendar ne manj kot 300 TOČK,  v neocenljivih  zadevah  pa glede na zahtevnost

500-1500 točk

4. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 3.

V. KAZENSKI POSTOPEK

Tar. št. 8

Sestavljanje vlog

1. Zasebna tožba in obtožni predlog oškodovanca kot tožilca

200 točk

2. Predlog za pregon in obrazložena kazenska ovadba

100 točk

3. Obtožnica oškodovanca kot tožilca

250 točk

4. Ugovor zoper obtožnico

200 točk

5. Zasebna tožba zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

250 točk

6. Obrazložen dokazni predlog

50 točk

7. Predlog za odpravo pripora, predlog za odlog nastopa kazni ali za pogojni odpust

100 točk

8. Predlog za rehabilitacijo

70 točk

9. Prošnja za pomilostitev in zahteva za izredno omilitev kazni

100 točk

10. Vloga z obrazloženim odškodninskim zahtevkom – 50 % iz tar. št. 18/1.

11. Vloga, ki vsebuje pisni zagovor – po točki 1 do 4  in 6 tar.št.10.

12. Predlog za preklic pogojne obsodbe                                                                                                                                                                                                                             100 točk

13. Ostale obrazložene vloge

100 točk

14. Druge vloge

30 točk

Tar. št. 9

Zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku

1. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca:

a) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do enega leta

100 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad eno do treh let zapora

120 točk

c) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad tri do deset let zapora

160 točk

č) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad deset let zapora

200 točk

d) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči kazen do dvajset ali trideset let zapora

250 točk

e) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor

                                                                                                                                400 točk

2. Zastopanje oškodovanca 50 % iz točke 1.

3. Pristop na narok v predhodnem postopku, kadar se narok ne opravi 50 % iz prve in druge točke te tar. št.                     

Tar. št. 10

Zagovor ali zastopanje na naroku za glavno obravnavo, sejo ali pri ogledu ali rekonstrukciji

1. Zagovor obdolženca ali zastopanje zasebnega tožilca po zasebni tožbi pred sodnikom posameznikom

200 točk

2. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom

250 točk

3. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

600 točk

4. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom

1000 točk

4.a Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor

                                                                                                                               2000 točk

5. Zagovor obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca na seji pritožbenega senata pred višjim sodiščem – 50 % iz točke 1 do 4 te tar.št.

6. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje po točki 1 do 4 te tar.št.

7. Če se zaradi preložitve glavna obravnava ali seja prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

8. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 tudi za zadnji narok,  za  vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 6 te tar. št.

9. V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % iz točke 1 do 6 te tar. št.

10. Za sodelovanje pri ogledih in rekonstrukcijah ter drugih sodnih dejanjih,  ki  jih  sodišče  izvaja  izven  zgradbe sodišča,  obračuna odvetnik storitev po točki  1 do 6 te tar. št.

11. Zagovor obdolženca in zastopanje oškodovanca kot tožilca na naroku za preklic pogojne obsodbe        

                                                                                                                              250 točk

12. Zastopanje oškodovanca na naroku za preklic pogojne obsodbe

                                                                                                                              125 točk

13. Zastopanje oškodovanca – 50 % iz te tar. št.

Tar. št. 11

Pravna sredstva

1. Pritožba zoper meritorno odločbo, odgovor na pritožbo in odgovor na mnenje ODT – po točki  1 do 4 in 6 tar.št. 10, zvišano za 25 %.

2. Pritožba zoper procesno odločbo v postopku – 50 % iz točke 1 do 4 in 9 tar.št. 10.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti, odgovor na zahtevo – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

4. Predlog za obnovo postopka, odgovor na predlog in pritožba zoper odločbo v tem postopku – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

Tar. št. 12

Zagovor pravne osebe ali odgovorne osebe

Za zagovor pravne osebe za kazniva dejanja se smiselno uporabijo določbe tar. št. 8 do 11, vrednost storitve pa se določi po tar. št. 18/1, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta uporabi znesek spodnje meje zagrožene denarne kazni, vendar ne manj kot

200 točk

Tar. št. 13

Zagovor v mladoletniškem postopku

1. Zagovor mladoletnikov v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

100 točk

2. Zagovor mladoletnika v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

150 točk

3. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

200 točk

4. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

250 točk

5. Če se zaradi predložitve glavna obravnava prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

6. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4  tudi za zadnji narok, za vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 4  te tar. št..

7. V primeru, da pride po oklicu naroka za glavno obravnavo še pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve naroka za glavno obravnavo, obračuna odvetnik za zagovarjanje 50 % iz točke  3 in 4 te tar. št..

8. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo – po točki 3 in 4 te tar. št., zvišano za 25 %.

9. Izredno pravno sredstvo – po točki 3 in 4 te tar. št, zvišano za 50 %.

10. Pristop v pripravljalnem postopku                                                                                                                                                                                                                          50 točk

11. Zastopanje oškodovanca v mladoletniškem postopku 50 % vrednosti iz točk 1 do 4 te tar. št.

12. Zastopanje zasebnega tožilca v mladoletniškem postopku

                                                                                                                                100 točk

VI. DISCIPLINSKI POSTOPEK IN DRUGI POSTOPKI ZA VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

Tar. št. 14

1. Zagovor delavca ali zastopanje delodajalca v disciplinskem postopku

200 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom  po točki 1.

3. Zahteve za varstvo pravic – po točki  1, zvišano za 25 %.

4. Druge vloge

50 točk

5. V drugih postopkih za varstvo pravic delavcev pri organizacijah in delodajalcu po tar.št. 15.

6. Vodenje postopkov iz prejšnje točke in sestavljanje odločb oziroma drugih aktov delodajalca po tar.št. 15, zvišano za 100 %.

7. Zagovor delavca ali zastopanje delodajalca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi

                                                                                                                                300 točk

VII. POSTOPEK PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODIŠČI

Tar. št. 15

1. Tožba in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu:

a)      za dajatvene zahtevke po tarifni številki 18/I.

b)      v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti interesa stranke glede na zahtevnost zadeve in potreben čas:

-v sporih med organizacijo oziroma delodajalcem in dijakom, vajencem ali študentom v zvezi s štipendijo ali v zvezi z drugo vrsto štipendije ter v sporih v zvezi s posojilom za študij oziroma učno pogodbo oziroma v zvezi z pravljanjem pripravništva

160 točk

-v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in o delu za opravljanje občasnih ali začasnih del ter v zvezi z začasnim ali občasnim opravljanjem dela dijakov in študentov

200 točk

-v sporih o premoženjskih ali drugih  posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in v sporih s področja socialne varnosti

300 točk

c)       v ocenljivih zadevah, opredeljenih pod b) točko, po tar. št. 18/I, vendar ne manj kot

160 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom 75% iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

3. Zastopanje:

a) prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, po točki 1,

b) drugi in naslednji naroki za glavno obravnavo, ogledi, itd. 50 % iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

4. Pritožba in odgovor nanjo po točki 1, zvišano za 25 %.

5. Izredno pravno sredstvo in odgovor nanj po točki 1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 16

Vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči in v postopkih konciliacije, mediacije in arbitraže  po tar. št. 7/3 in 7/4.

Tar. št. 17

1. Vloga, s katero se začne postopek v zunanji arbitraži in postopek pomirjanja

300 točk

2. Vloga, s katero se začne postopek notranje arbitraže

200 točk

3. Obrazložene vloge med postopkom, zastopanje in sodelovanje na sejah arbitražnih komisij, 75 %  iz točke 1 oziroma  2.

VIII. PRAVDNI POSTOPEK

 Sestavljanje vlog

 Tar. št. 18

1. Tožbe – od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta:

Vrednost predmeta Vrednost storitveTOČK
nad TOČK do TOČK
  750 100
750 3000 200
3000 10.000 300
10.000 20.000 400
20.000 35.000 500
35.000 50.000 600
50.000 65.000 700
65.000 80.000 800
80.000 100.000 900
100.000 120.000 1000

Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk.

2. Tožbe v drugih zadevah:

a) spori zaradi motenja posesti

300 točk

b) spori o osebnih in stvarnih služnostih

300 točk

c) spori iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov – od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine – po točki 1 te tar. št., vendar ne manj kot

160 točk

č) spori zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva

160 točk

d) spori zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze

160 točk

e) spori za zakonito preživljanje

160 točk

f) spori o varstvu in vzgoji otrok                                                                                                                                                                                                      160 točk

g) spori o stikih z otroci            

                                                                                                                    160 točk

h) spori iz avtorskega prava, industrijske lastnine, nelojalne konkurence in podobni spori, če so ocenljivi, po točki 1 te tar. št., če pa niso ocenljivi

300 točk

i) mandatne tožbe na podlagi faktur  ali izpiskov iz poslovnih knjig, če izda sodišče plačilni nalog – 50 %  iz  točke 1 te tar. št., vendar največ

100 točk

Tar. št. 19

1. Obrazložen odgovor na tožbo, prva obrazložena pripravljalna vloga in ugovor zoper plačilni nalog  po tar. št. 18.

2.  Druga obrazložena pripravljalna vloge– 75 % iz tar. št. 18.

3.  Tretja in nadaljnje obrazložene pripravljalne  vloge  med  postopkom – 50 % iz tar. št. 18.

4.  Dokazni predlog in druge vloge

50 točk

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje po tar.št. 18

Tar. št. 20

 Zastopanje

1. Za prvi narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  po tar. št. 18 .

2. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  50 % iz tar. št. 18.

3. Za  vsak narok, na  katerem  so  se  obravnavala  samo  procesna vprašanja  ali  na  katerem  je  pred  obravnavanjem  glavne  stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen – 25 % iz tar. št. 18.

4. Za  zastopanje  na  naroku  za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca – 50 % iz tar. št. 18.

5. Za zastopanje na obravnavi pred sodiščem druge stopnje po tarifni št. 18, zvišano za 25 %.

Tar. št. 21

Pravna sredstva

1. Redno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo –  po  tar. št. 18,  zvišano za 25 %.

2. Redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep in odgovor na to pravno sredstvo – 50 % iz tar. št. 18.

3. Izredno pravno sredstvo, odgovor na izredno pravno sredstvo, obrazložena pobuda za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva – po tar. št. 18, zvišano za 50 %.

IX. NEPRAVDNI POSTOPEK

Tar. št. 22

Zapuščinski postopek,  postopek  za  razdružitev in razdelitev solastnine,  postopek  za določanje odškodnine in zakupnine in postopek za vračanje nezakonito odvzetega premoženja:

1. Vloga s katero  se uvede postopek  in  obrazložena vloga med postopkom ter odgovor na to vlogo 50 %  iz tar. št. 18/1.

2. Zastopanje:

a) na vsakem posameznem naroku 50 %  iz tar. št.  18/1.

b) pri naroku, ogledu in delu izvedenca izven sodišča  50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %

b) proti procesnim sklepom v postopku 50 %  iz tar. št. 18/1

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo, pobuda za varstvo zakonitosti  – po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 23

Postopek za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti in drugi nepravdni postopki (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in25):

1. Vloga:

a) s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo

                                                                                                                                                                                                                                                   300 točk

b) obrazložene vloge med postopkom po točki 1 a

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok in narok na kraju samem po točki 1 a

– nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1 a.

 3. Pravno sredstvo:

a) proti meritorni odločbi

375 točk

b) proti drugim sklepom

150 točk

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo

450 točk

Tar. št. 24

Postopek za odvzem opravilne sposobnosti, za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti:

1. Vloga s katero se uvede postopek:

– za odvzem opravilne sposobnosti

100 točk

– za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti

200 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 25

Postopek za amortizacijo listin in protestiranje menic:

1. Vloga:

a) na podlagi katere se začne amortizacijski postopek

– pri vrednosti listine do 1000 točk

50 točk

– pri vrednosti listine nad 1000 točk

100 točk

b) druge obrazložene vloge med postopkom

50 točk

2. Vloga za protestiranje menice ali čeka – 25 % iz tar. št. 18/1, vendar ne manj kot

100 točk

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po točki 1 in 2, zvišano za 25 %

b) proti drugim sklepom 50 %  iz točke 1a in 2  te tar. št..

Tar. št. 26

Nepravdni postopek po določbah zakona o gospodarskih družbah:

1. Vloga, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo

500 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

-drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.       

X. IZVRŠILNI POSTOPEK

Tar. št. 27

1. Predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine

100 točk

1.a  Predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova,  50 % iz tarifne št. 18, vendar ne več kot

                                                                                                                            200 točk

1 b. Predlog za izvršbo nedenarne terjatve         

                                                                                                                                200 točk

2. Predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti  50 % iz tar. št. 18 

3. Predlog za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih  in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank 50 % iz tar. št. 18.

4. Zahteva za priznanje tujega izvršilnega naslova:

a) v ocenljivih zadevah 50 % iz tar. št. 18

b) pri neocenljivih zadevah

200 točk

5. Sestava predloga dražbenih pogojev – po tar. št. 18/1.

6. Redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo po tar. št. 18.

7. Druge obrazložene vloge:

a) 25 % iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 50 točk, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika;

b) 50 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari;

c) 75 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina,  ali na druge  premoženjske  oziroma materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve.

8. Zastopanje na  naroku, ki ga razpišeta sodišče ali izvršitelj 50 % iz tar. št. 20.

XI. UPRAVNI POSTOPEK

Tar. št. 28

1. Vloga, s katero se uvaja upravni postopek in odgovor na to vlogo:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah                                                                                                                                                                                                                       

200 točk

 2. Obrazložene vloge med postopkom:

– prva obrazložena vloga po točki 1

– druge in nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1.

3. Druge vloge 25 % iz točke 1.

4. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po  točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.        

5. Pravno sredstvo in odgovor na pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 25 %.

6. Izredno pravno sredstvo in odgovor na pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 50 %.

XII. POSTOPKI PRED KONTROLNIMI IN INŠPEKCIJSKIMI ORGANI

Tar. št. 29

1. Pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah

200 točk

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.

3. V primeru, da se obravnava več med seboj različnih zadev, se vrednosti iz točke 1. in 2. zvišajo za 25 % za vsako dodatno obravnavano zadevo, vendar ne več kot za 100 %.

XIII. UPRAVNI SPORI

Tar. št. 30

 1. Tožba in odgovor na tožbo :

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1

b) v neocenljivih zadevah

500 točk

 2. Obrazložene vloge:

a) prva obrazložena vloga po točki 1

b) nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1

c) druge vloge 25 % iz  točke 1.

3. Zastopanje:

a) prvi narok po  točki 1

b) nadaljnji naroki   50 % iz  točke 1.

4. Pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 25 %.

5. Izredno pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 50 %.

XIV. PRIPRAVA SPLOŠNIH AKTOV IN
STATUSNE ZADEVE

Tar. št. 31

1. Sestava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem gospodarskih družb ter njihovimi statusnimi spremembami in drugih splošnih aktov, glede na zahtevnost

od 500-2000 točk

2. Priprava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem društev in drugih pravnih oseb

500 točk

3. Zastopanje strank ter predsedovanje na skupščini subjektov iz točke 1 in 2 –  50 % iz   točke 1 in 2.

XV. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, STEČAJNI
IN LIKVIDACIJSKI POSTOPEK

Tar. št. 32

1. Sestava predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja – po tar. št. 18/1 ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen.

2. Obrazložene vloge med postopkom 50 %  iz točke 1.

3. Priglasitev terjatev:

a) Priglasitev upniških terjatev  na podlagi  verodostojnih  listin  po tar. št. 27/1

b) Priglasitev drugih upniških terjatev in pravic po tar. št. 18/1

c) Priglasitev ločitvenih in izločitvenih zahtevkov po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %

d) Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja  po tar.št. 18/1, vendar ne več kot

200 točk

4. Zastopanje na narokih 50 %  iz točke 1 oziroma točke 3.

5. Pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 25 %.

XVI. SESTAVLJANJE LISTIN

Tar. št. 33

1. Pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičninah in o drugih stvarnih pravicah na nepremičninah  po tar. št. 18/1.

2. Pogodba o odtujitvi ali zamenjavi premičnin, pogodba o prenosu obveznosti ali terjatev in posojilna ter posodbena pogodba – 50 % iz tar. št. 18/1, vendar najmanj

100 točk

3. Pogodba o razdružitvi oziroma razdelitvi solastnega ali skupnega premoženja, pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, menjalna pogodba za nepremičnine, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o razdelitvi premoženja med dediči, izročilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti in podobne pogodbe – po točki 1, zvišano za 25 %.

4. Zakupna pogodba, najemna pogodba, podnajemna pogodba – od vrednosti zakupnine in najemnine za dogovorjeno dobo, vendar pri zakupni in najemni pogodbi največ za tri leta, pri podnajemni pogodbi pa največ za eno leto – po tar. št. 18/1, vendar največ

300 točk

5. Enostranska izjava (vknjižbeno dovoljenje, izbrisno dovoljenje, dovoljenje za bremen prosti odpis in pod.) 25 % iz  točke 1, vendar najmanj 100 točk.

6. Listina v neocenljivi zadevi:

a) v enostavni zadevi

50 točk

b) v zahtevnejši zadevi

100 točk

7. Izjava poslednje volje:

a) enostavna, kadar oporočitelj določi samo dediče svojega premoženja

100 točk

b) zapletena – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %, vendar najmanj

200 točk

8. Listina, ki je sestavljena na obrazcu

100 točk

Tar. št. 34

1. Gospodarska pogodba po tar. št. 18.

2. Gospodarska pogodba, pri kateri vrednost ni ugotovljiva – glede na zahtevnost

od 200 do 1000 točk

3. Gospodarska pogodba z inozemskimi pogodbeniki – po tar. št. 18/1, zvišano za 200 %.

XVII. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK

Tar. št. 35

1. Vpisi:

a) predlog za vpis lastninske ali drugih stvarnih pravic

150 točk

b) za vpis etažne lastnine

200 točk

c) za vpis zaznamb

150 točk

d) drugi vpisi

100 točk

2. Narok v zemljiškoknjižnem postopku – po točki 1.

3. Pravno sredstvo proti zemljiškoknjižnemu sklepu in odgovor na to sredstvo – po točki 1, zvišano za 25 %.

XVIII. POSTOPKI ZARADI PREKRŠKOV

Tar. št. 36

1. Predlog, s katerim se uvede postopek, odgovor na ta predlog, druge obrazložene vloge ter zagovor in izjava obdolženca in oškodovanca na narokih:

a) v zadevah, kjer je zagrožena denarna kazen

100 točk

b) v zadevah, kjer je zagrožen zapor

200 točk

c) v ocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov – po tar. št. 18/1, vendar najmanj

150 točk

č) v neocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov

150 točk

d) zagovor pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe po tar.št. 12.

2. Redno pravno sredstvo – po točki 1, zvišano za 25 %.

3. Izredno pravno sredstvo – po točki 1, zvišano za 50 %.

4. Zahteva za sodno varstvo

                                                                                                                                150 točk

XIX. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH IN DRUGIH ZAHTEVKOV

Tar. št. 37

1. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, odgovori na take vloge  – po tar. št. 18/1.

2. Obravnavanje zahtevkov pred navedenimi pravnimi osebami in njihovimi organi:

– prvi narok po tar. št. 18/1

– nadaljnji naroki 50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravno sredstvo po tar.št. 18/1, zvišano za 25 %.

4. Obrazložen opomin pred tožbo (v kolikor ne vsebuje zahtevka iz točke 1 te tar. št.)

– v ocenljivih zadevah 25 % iz  tar.št. 18, vendar ne manj kot

100 točk

 – v neocenljivih zadevah

100 točk

XX. NASVETI, MNENJA IN UDELEŽBA NA KONFERENCAH, PREGLEDI SPISOV IN LISTIN

Tar. št. 38

Če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik:

1. Posveti, nasveti in mnenja:

a) za posvet in pravno mnenje za vsake začete pol ure

50 točk

b) za udeležbo na konferencah in sestankih za vsake začete pol ure

100 točk

c) za pisne pravne nasvete in pravna mnenja

100 točk

2. Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure

50 točk

3. Za obrazložene dopise (kolikor ne gre za storitev iz tar. št. 37/1 in 37/4)

50 točk

4. Za kratke dopise in obvestila

20 točk

5. Za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek

50 točk

6. Za izpolnjevanje formularjev – za vsake začete pol ure

50 točk

7. Za razne druge storitve (npr. nakazila izvedenin, taks in podobno)

za vsako storitev

                                                                                                                                 20 točk

8. Hramba oporoke in drugih listin

          100 točk

XXI. VREDNOTENJE STORITEV, KATERIH VREDNOST NI IZRECNO  DOLOČENA V SMERNICAH

Tar. št. 39

1. Storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v smernicah niso posebej ovrednotene, obračuna odvetnik za vsake začete pol ure po

50 točk

2. V neocenljivih zadevah, v katerih vrednost storitve s smernicami ni izrecno določena, vrednost obravnavanega predmeta pa se ne da ugotoviti s primerjavo po petem odstavku 4. člena splošnega dela smernic, obračuna odvetnik za vsako posamezno storitev (vloge, zastopanje na narokih, pravna sredstva, ipd.) po

100 točk

OBJAVLJAMO ODVETNIŠKO TARIFO SPREJETO NA SKUPŠČINI ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE DNE 10.04.2010. TARIFA JE BILA POSREDOVANA V SOGLASJE MINISTRU ZA PRAVOSODJE, VENDAR SOGLASJA KLJUB URGENCAM ZBORNICE MINISTER ZA PRAVOSODJE ŠE NI PODAL:

Na podlagi 19. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. Ustavnega sodišča RS, 24/01, 111/05 – odl. Ustavnega sodišča RS, 54/08 in 35/09) je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije dne 10.04.2010 sprejela

Sklep o sprejemu predloga Odvetniške tarife:

ODVETNIŠKA TARIFA

A. SPLOŠNI DEL

Vsebina tarife, stranka

1. člen  

Ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam  za pravne storitve. 

Stranka je oseba, za katero odvetnik ali odvetniška družba (odvetnik) izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa  (naročnik storitve).

Odvetniška storitev, izdatki, stroški zastopanja

2. člen

Odvetniška storitev (storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb Zakona o odvetništvu  za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa. 

Stroški zastopanja (stroški) so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.

Stroške zastopanja je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve.

Ta tarifa se uporablja tudi v primeru, ko odvetnika nadomešča drug odvetnik, odvetniški kandidat ali pripravnik.

Vrednotenje storitev

3. člen

Storitve se vrednotijo po naslednjih merilih:

–          strokovna zahtevnost;

–          odgovornost;

–          vrednost obravnavanega predmeta;

–          specialistično znanje;

–          strokovno znanje s področja drugih strok;

–          znanje tujih pravnih virov;

–          uporaba tujega jezika;

–          čas, potreben za izvršitev dela;

–          število zastopanih oseb;

–          druga merila, določena s tarifo.

Določanje vrednosti storitve

4. člen

Vrednost storitve je določena s številom točk.

Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na  vrednost  obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela tarife.

Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka.

Če tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, lahko odvetnik za določitev vrednosti storitve uporabi vrednost, ki jo je ugotovil pristojni davčni urad  ali sodni izvedenec  ali cenilec  ustrezne stroke, oziroma, o kateri se pisno sporazume s stranko.

Izjemoma določa tarifa število točk v razponu tako, da določa najnižjo in najvišjo vrednost storitve. V tem primeru uporabi odvetnik za določitev vrednosti znotraj razpona merila iz 3.člena tarife.

Storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela tarife in merila  3.člena tarife.

Znanje tujih pravnih virov, strokovno znanje s področja drugih strok, uporaba tujega jezika in specialističnega znanja ter težavnost in pomen odvetniške storitve

5. člen

V primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih  področij,  pri uporabi tujega jezika ali pravnega specialističnega znanja, lahko odvetnik vrednost storitve,  določene v 4. členu tarife, skupno zviša za največ 100 odstotkov.

V primerih nadpovprečne težavnosti odvetniške storitve ali v primerih velikega pomena zadeve za stranko, lahko odvetnik vrednost storitve, določene v 4. členu tarife zviša za največ 200 odstotkov.

Vrednost storitve določene po 4. členu tarife se po prvem in drugem odstavku tega člena lahko zviša skupaj za največ 200 odstotkov.

Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife zvišanje iz prejšnjih odstavkov upoštevajo pri odmeri stroškov zastopanja po prostem preudarku, pri čemer poleg elementov iz prejšnjih odstavkov upoštevajo tudi prihodke in premoženjske razmere osebe, ki ji naložijo plačilo stroškov zastopanja.

Čas izvrševanja storitve

6. člen

Za storitev, ki jo odvetnik opravi na zahtevo stranke ali na zahtevo organa, ki vodi postopek,  ob dela prostih dnevih (prazniki, dela prosti dnevi, sobota in nedelja) ali v nočnem času med delavniki (med 20.00 uro zvečer in 8.00 uro zjutraj), se točkovna vrednost storitve zviša za 100 odstotkov.

7. člen

Za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete druge in nadaljnje pol ure tudi urnina v višini 50 točk.

Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne izgube časa.

Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do pol ure, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku.

Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk.

V čas odsotnosti iz pisarne se ne všteva čas trajanja naroka oziroma dela za stranko.

Zastopanje več oseb

8. člen

Za zastopanje več strank v istem postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih pripada odvetniku za drugo in vsako nadaljnjo zastopano stranko 50 odstotni povišek na skupno vrednost storitve.

Za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku se zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

9. člen

Za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, se skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov oziroma v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, največ za 200 odstotkov.

Uporaba tuje tarife

10. člen

Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje.

Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo storitev in stroškov zastopanja po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi za primer, da stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno.

 Za storitve zastopanja v postopkih z mednarodnim elementom, v katerih sodišče, arbitraža ali drug organ najmanj eni izmed strank odmeri nagrado po tujih predpisih, tarifi ali načelih, ima odvetnik pravico zahtevati plačilo storitev in stroškov zastopanja po enakih predpisih, tarifi ali načelih.

Določila iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabijo le za obračun odvetniških storitev med odvetnikom in stranko, ne pa tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drug organ.

Izdatki,  potrebni za izvršitev storitve

11. člen

Izdatki, potrebni za izvršitev storitve, so:

–          potni stroški;

–          dnevnice;

–          poštnine;

–          telefonski stroški;

–          izdatki za takse;

–          bančne storitve;

–          fotokopiranje, prepisovanje;

–          drugi stroški.

Potni stroški in dnevnice

12. člen

Stranka je dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, parkirnino, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko.

Odvetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer za avtobusno vozovnico, na vlakih za vozovnico I. razreda, na ladjah za vozovnico I. razreda, za vozovnico na letalu za poslovni razred in za spalnik v vlaku oziroma za kabino na ladji, če mora opraviti potovanje ponoči.

Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, če odvetnik potuje na razdalji do 400 kilometrov v eno smer, odvetnik pa se lahko s stranko dogovori za kilometrino tudi pri uporabi osebnega avtomobila za daljšo razdaljo.

Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, in sicer v višini, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino ne všteva v davčno osnovo.

Dnevnica za odsotnost iz kraja odvetnikove pisarne znaša:

–          za čas od 6 do 8 ur  1,74 %

–          za čas od 8 do 12 ur 2,50 %

–          za čas nad 12 ur  5 %

povprečne mesečne plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Za potovanje v tujino ima odvetnik pravico do nadomestila v višini, kot je določena za delavce državnih organov Republike Slovenije.

Izdatki za stranko in drugi izdatki

13. člen

Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil.

Stranka je dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.

Izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1000 točk.

Cena storitve

14. člen

Cena storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke.

Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.

Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je  število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov.

Vrednost točke

15. člen

Vrednost točke znaša 0,65 EUR.

Vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije,  ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odloča o spremembi vrednosti točke, upoštevaje merila iz prejšnjega odstavka.

K sklepu upravnega odbora daje, upoštevaje merila iz prvega odstavka tega člena,  soglasje minister, pristojen za pravosodje.

Vrednost točke velja od naslednjega dne po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.

 Uporaba tarife

16. člen

Tarifo so dolžni uporabljati vsi odvetniki za obračunavanje odvetniških storitev, opravljenih na območju Republike Slovenije.

17. člen

Sodišča in drugi organi ter druge pravne osebe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških zastopanja, so pri tem dolžni uporabljati to tarifo.

O predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, mora sodišče oziroma drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga.

Sodišča in drugi organi so dolžni na predlog odvetnika odmeriti stroške tudi ob upoštevanju  določbe tretjega odstavka 14. člena te tarife.

Pogodba o plačilu stroškov zastopanja

18. člen

Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku, ali o plačilu storitev zastopanja v odstotku od vrednosti prisojenega zneska oziroma od vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), ali o plačilu storitev po porabljenem času, ali o plačilu storitev po posebnem delu te tarife s povečanjem za določen odstotek. Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela tarife.

Pogodba ne sme biti v nasprotju s 17. členom Zakona o odvetništvu in s splošnim delom tarife. Vsebina in učinki pogodbe se presojajo po določbah Obligacijskega zakonika,  zlasti po določbah pogodbe o naročilu (mandatu).

Sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife, razen če se s pogodbo kombinira obračun po določbah posebnega dela tarife z drugo metodo, če je taka kombinacija dovoljena po prvem odstavku tega člena.

Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife niso dolžni upoštevati pri odmeri stroškov pogodbe iz prvega odstavka tega člena.

Obračun storitev in izstavitev računa

19. člen

Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, oziroma po tem, ko je predujem plačan.

Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa.

Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

Na pisno zahtevo stranke je odvetnik dolžan specificirati opravljene storitve in stroške.

Znižanje cene storitve

20. člen

Socialno šibki stranki lahko odvetnik storitev obračuna s popustom ali pa ji plačilo odpusti.

Plačilo računa

21. člen

Stranka je dolžna plačati račun v roku osmih dni po izstavitvi, v kolikor zakon ali dogovor ne določa drugače.

Če sodišče ali drug pristojni organ iz 17. člena te tarife ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v tridesetih dneh od prejema odvetnikovega predloga ali ne plača odvetnikovega računa, izdanega na podlagi sklepa o stroških, v osmih dneh po izstavitvi oziroma v zakonsko določenem roku, če je ta daljši, ima odvetnik pravico do zamudnih obresti, ki tečejo od dneva zamude do plačila.

Pojasnila o uporabi tarife

22. člen

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife.

Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

Začetek veljavnosti tarife

23. člen

Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

B. POSEBNI DEL

TARIFA

Posamezne storitve so določene z naslednjim številom točk

I. MEDIACIJE IN PORAVNAVE

Tar. št. 1

1. Sklenitev poravnave v postopku pred državnim tožilcem, poravnalcem in v predhodnem kazenskem postopku:

a) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog ali po zasebni tožbi

300 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po zasebni tožbi, storjenega s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, po obtožnem predlogu oziroma obtožnici oškodovanca kot tožilca

600 točk

 2. Sklenitev poravnave v kazenskem postopku :

a) po tar. št. 10 

b) če vsebuje premoženjskopravne zahtevke, po tar. št. 10 in 18.

Tar.št. 2

Sklenitev poravnave v postopkih pri delodajalcu po tar.št. 14, zvišano za 50 %.

Tar.št. 3

Sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega postopka pred poravnalnim narokom in v postopku mediacije ali med temi postopki in v delovnih in socialnih sporih:

a)  pred začetkom postopka  ali na poravnalnem naroku  po  tar.št. 15/1, 16, 18, 22,23,  26 in 27, zvišano za 150 %

b) na naroku ali izven naroka po tar.št. 15/1, 16, 18, 22, 23, 26 in 27, zvišano za 100 %

c) v zadevah iz tar. št. 38  po tej tar. št., zvišano za 100 %

Sklenitev  poravnave  v  upravnem  postopku  in  upravnem sporu za storitve iz tar.št. 28 in 30  po teh tar.št., zvišano za 50 %.

Tar.št. 4

Zastopanje v postopku mediacije po tar. št. 20/1.

Sklenitev generalne poravnave, ki se nanaša na več odprtih sodnih, upravnih ali drugih postopkov med  istimi strankami – seštevek vrednosti po tar. št. 1 – 3;

II. ARBITRAŽNI POSTOPEK

Tar.št. 5

Sklenitev poravnave pred stalnimi in drugimi arbitražami:

a) za storitve iz tar.št. 34  po tej tar.št., zvišano za 50 %

b) v neocenljivih zadevah

500-1000 točk

c)  zastopanje na narokih v arbitražnih postopkih po tar. št. 20

III. POSTOPEK PRED DRŽAVNIM ZBOROM PO ZAKONU O PARLAMENTARNI PREISKAVI 

Tar. št. 6

Zastopanje   preiskovanca   pred  preiskovalno  komisijo Državnega  zbora in vsaka obrazložena pisna vloga v tem postopku

500 točk

IV. POSTOPEK PRED USTAVNIM SODIŠČEM

Tar. št. 7

1. Vloga, s katero se začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti  in  zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil – glede na zahtevnost

 500-2000 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 1.

3. Ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti v ocenljivih zadevah po tar. št. 18, zvišano za 25 %, vendar ne manj kot 400 točk,  v neocenljivih  zadevah  pa glede na zahtevnost

500-1500 točk

4. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi – 75 % iz točke 3.

5. Predlog za začasno zadržanje – 50 % iz točke 1. in 3.

V. KAZENSKI POSTOPEK

Tar. št. 8

Sestavljanje vlog

1. Zasebna tožba in obtožni predlog oškodovanca kot tožilca

 200 točk

2. Predlog za pregon in obrazložena kazenska ovadba

100 točk

3. Obtožnica oškodovanca kot tožilca

250 točk

4. Ugovor zoper obtožnico

200 točk

5. Zasebna tožba zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

 250 točk

6. Obrazložen dokazni predlog

50 točk

7. Predlog za odpravo pripora, predlog za odlog nastopa kazni ali za pogojni odpust

 100 točk

8. Predlog za rehabilitacijo

70 točk

9. Prošnja za pomilostitev in zahteva za izredno omilitev kazni

100 točk

10. Vloga z obrazloženim odškodninskim zahtevkom – 50 % iz tar. št. 18/1.

11. Vloga, ki vsebuje pisni zagovor – po točki 1 do 4  in 6 tar.št.10.

12. Predlog za preklic pogojne obsodbe                                                                                                                        

100 točk

13. Ostale obrazložene vloge

100 točk

14. Druge vloge

50 točk

Tar. št. 9

Zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku

1. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca:

a) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do enega leta

100 točk

b) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad eno do treh let zapora

120 točk

c) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad tri do deset let zapora

160 točk

č) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana

kazen nad deset let zapora

200 točk

d) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči kazen do dvajset ali trideset let zapora

250 točk

e) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor

400 točk

2. Zastopanje oškodovanca 50 % iz točke 1.

3. Pristop na narok v predhodnem postopku, kadar se narok ne opravi 50 % iz prve in druge točke te tar. št.                   

Tar. št. 10

Zagovor ali zastopanje na naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji 

1. Zagovor obdolženca ali zastopanje zasebnega tožilca po zasebni tožbi pred sodnikom posameznikom

200 točk

2. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom

250 točk

3. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu

600 točk

4. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom

1000 točk

5. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor

2000 točk

6. Zagovor obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca na seji pritožbenega senata pred višjim sodiščem – 50 % iz točke 1 do 5 te tar.št.

7. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje po točki 1 do 5 te tar.št.

8. Če se zaradi preložitve glavna obravnava ali seja prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 7 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

9. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 7 tudi za zadnji narok,  za  vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 7 te tar. št.

10. V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % iz točke 1 do 7 te tar. št.

11. Za sodelovanje pri ogledih in rekonstrukcijah ter drugih sodnih dejanjih,  ki  jih  sodišče  izvaja  izven  zgradbe sodišča,  obračuna odvetnik storitev po točki  1 do 7 te tar. št.

12. Zagovor obdolženca in zastopanje oškodovanca kot tožilca na naroku za preklic pogojne obsodbe       

250 točk

13. Zastopanje oškodovanca na naroku za preklic pogojne obsodbe

125 točk

14. Zastopanje oškodovanca – 50 % iz te tar. št.

Tar. št. 11

Pravna sredstva

1. Pritožba zoper meritorno odločbo, odgovor na pritožbo in odgovor na mnenje ODT – po točki  1 do 5 in 7 tar.št. 10, zvišano za 25 %.

2. Pritožba zoper procesno odločbo v postopku – 50 % iz točke 1 do 5 in 10 tar.št. 10.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti, odgovor na zahtevo – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

4. Predlog za obnovo postopka, odgovor na predlog in pritožba zoper odločbo v tem postopku – po tar. št. 10, zvišano za 50 %.

Tar. št. 12

Zagovor pravne osebe ali odgovorne osebe

Za zagovor pravne osebe za kazniva dejanja se smiselno uporabijo določbe tar. št. 8 do 11, vrednost storitve pa se določi po tar. št. 18/1, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta pred izdajo prvostopne sodbe uporabi znesek zgornje meje zagrožene denarne kazni, po izdaji prvostopne sodbe pa vrednost izrečene kazni, vendar ne manj kot

200 točk

Tar. št. 13

Zagovor v mladoletniškem postopku

1. Zagovor mladoletnikov v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

100 točk

2. Zagovor mladoletnika v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

150 točk

3. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let

200 točk

4. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen

250 točk

5. Če se zaradi predložitve glavna obravnava prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo.

6. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4  tudi za zadnji narok, za vse ostale naroke pa v višini 50 %  iz točke 1 do 4  te tar. št..

7. V primeru, da pride po oklicu naroka za glavno obravnavo še pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve naroka za glavno obravnavo, obračuna odvetnik za zagovarjanje 50 % iz točke  3 in 4 te tar. št..

8. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo – po točki 3 in 4 te tar. št., zvišano za 25 %.

9. Izredno pravno sredstvo – po točki 3 in 4 te tar. št, zvišano za 50 %.

10. Pristop v pripravljalnem postopku                                                                                                                          

50 točk

11. Zastopanje oškodovanca v mladoletniškem postopku 50 % vrednosti iz točk 1 do 4 te tar. št.

12. Zastopanje zasebnega tožilca v mladoletniškem postopku

100 točk

VI. DISCIPLINSKI POSTOPEK IN DRUGI POSTOPKI ZA VARSTVO PRAVIC DELAVCEV 

Tar. št. 14

1. Zagovor delavca v disciplinskem postopku ter zagovor delavca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi                                                                                                        200 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom  po točki 1.

3. Obrazložena vloga v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

300 točk

4. Zahteve za varstvo pravic – po točki  1, zvišano za 25 %.

5. Pritožbe zoper odločitve o pravicah in obveznostih ter zastopanje v teh postopkih, po točki 1. zvišano za 25 %.

6. V drugih postopkih za varstvo pravic delavcev pri organizacijah in delodajalcu po tar.št. 15.

7. Vodenje postopkov na strani delodajalca in sestavljanje obdolžitev ter enostranskih odločitev delodajalca po tar. št. 15, zvišano za 100%.

8. Druge vloge

50 točk

VII. POSTOPEK PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODIŠČI

Tar. št. 15

1. Tožba in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu:

a)      za dajatvene zahtevke po tarifni številki 18/I.

b)        v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in   

         obveznostih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti interesa stranke glede na      

         zahtevnost zadeve in potreben čas:

-v sporih med organizacijo oziroma delodajalcem in dijakom, vajencem ali študentom v zvezi s štipendijo ali v zvezi z drugo vrsto štipendije ter v sporih v zvezi s posojilom za študij oziroma učno pogodbo oziroma v zvezi z pravljanjem pripravništva

 160 točk

-v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in o delu za opravljanje občasnih ali začasnih del ter v zvezi z začasnim ali občasnim opravljanjem dela dijakov in študentov

200 točk

-v sporih o premoženjskih ali drugih  posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in v sporih s področja socialne varnosti

300 točk

c)       v ocenljivih zadevah, opredeljenih pod b) točko, po tar. št. 18/I, vendar ne manj   

         kot

160 točk

2. Obrazložene vloge med postopkom 75% iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

 3. Zastopanje:

a) prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, po točki 1,

b) drugi in naslednji naroki za glavno obravnavo ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, ogledi, itd. 50 % iz točke 1, vendar ne manj kot

100 točk

4. Pritožba in odgovor nanjo po točki 1, zvišano za 25 %.

5. Za zastopanje na obravnavi pred sodiščem druge stopnje po tar. št. 15/1, zvišano za 25 %.

6. Izredno pravno sredstvo in odgovor nanj, po točki 1, zvišano za 50 %.

7. Obrazložena pobuda za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva po točki 1, zvišano za 25 %.

Tar. št. 16

Vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči in v postopkih konciliacije, mediacije in arbitraže  po tar. št. 7/3 in 7/4.

Tar. št. 17

1. Vloga, s katero se začne postopek v zunanji arbitraži in postopek pomirjanja

300 točk

2. Vloga, s katero se začne postopek notranje arbitraže

200 točk

3. Obrazložene vloge med postopkom, zastopanje in sodelovanje na sejah arbitražnih komisij, 75 %  iz točke 1 oziroma  2.

VIII. PRAVDNI POSTOPEK

Sestavljanje vlog

Tar. št. 18

1. Tožbe – od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta:

Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk.

Vrednost predmeta Vrednost storitveTOČK
nad TOČK do TOČK
  3000 200
3000 10.000 300
10.000 20.000 400
20.000 35.000 500
35.000 50.000 600
50.000 65.000 700
65.000 80.000 800
80.000 100.000 900
100.000 120.000 1000
120.000 160.000 1100
160.000 200.000 1200
200.000 240.000 1300
240.000 280.000 1400
280.000 320.000 1500
320.000 360.000 1600
360.000 400.000 1700
400.000 440.000 1800
440.000 480.000 1900
480.000   2000

V gospodarskih sporih:

Vrednost predmeta Vrednost storitveTOČK
nad TOČK do TOČK
  3000 200
3000 10.000 300
10.000 20.000 400
20.000 35.000 500
35.000 50.000 600
50.000 65.000 700
65.000 80.000 800
80.000 100.000 900
100.000 120.000 1000
120.000 160.000 1100
160.000 200.000 1200
 200.000 240.000 1300
240.000 280.000 1400
280.000 320.000 1500
320.000 360.000 1600
360.000 400.000 1700
400.000 440.000 1800
440.000 480.000 1900
480.000 520.000 2000
520.000 560.000 2100
560.000 600.000 2200
600.000 640.000 2300
640.000 680.000 2400
680.000 720.000 2500
720.000 760.000 2600
760.000 800.000 2700
800.000 840.000 2800
840.000 880.000 2900
880.000   3000

2. Tožbe v drugih zadevah:

a) spori zaradi motenja posesti

300 točk

b) spori o osebnih in stvarnih služnostih

300 točk

c) spori iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov – od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine – po točki 1 te tar. št., vendar ne manj kot

160 točk

č) spori zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva

160 točk

d) spori zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze

160 točk

e) spori o varstvu in vzgoji otrok                                                                                                                      

160 točk

f) spori za zakonito preživljanje

160 točk

g) spori o stikih z otroki            

160 točk

h) če se spori iz točk č) ali d) te tar. št. obravnavajo skupaj s spori iz točke e),f) in g) te tar. št, ali če se spori iz točk e), f) ali g) te tar. št. obravnavajo v istem postopku

260 točk

i) spori iz avtorskega prava, industrijske lastnine, nelojalne konkurence in podobni spori, če so ocenljivi, po točki 1 te tar. št., če pa niso ocenljivi

300 točk

j) mandatne tožbe na podlagi faktur  ali izpiskov iz poslovnih knjig, če izda sodišče plačilni nalog – 50 %  iz  točke 1 te tar. št., vendar največ

200 točk

Tar. št. 19

1. Obrazložen odgovor na tožbo, prva obrazložena pripravljalna vloga in ugovor zoper plačilni nalog  po tar. št. 18.

2.  Druga obrazložena pripravljalna vloge– 75 % iz tar. št. 18.

3.  Tretja in nadaljnje obrazložene pripravljalne  vloge  med  postopkom – 50 % iz tar. št. 18.

4.  Dokazni predlog in druge vloge

50 točk

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje po tar.št. 18

Tar. št. 20

Zastopanje 

1. Za prvi narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  po tar. št. 18 .

2. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi,  ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok 50 % iz tar. št. 18.

3. Za  vsak narok, na  katerem  so  se  obravnavala  samo  procesna vprašanja  ali  na  katerem  je  pred  obravnavanjem  glavne  stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen – 25 % iz tar. št. 18.

4. Za  zastopanje  na  naroku  za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca – 50 % iz tar. št. 18.

5. Za zastopanje na obravnavi pred sodiščem druge stopnje po tarifni št. 18, zvišano za 25 %.

Tar. št. 21

Pravna sredstva

1. Redno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo –  po  tar. št. 18,  zvišano za 25 %.

2. Redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep in odgovor na to pravno sredstvo – 50 % iz tar. št. 18.

3. Izredno pravno sredstvo, odgovor na to pravno sredstvo – po tar. št. 18, zvišano za 50 %.

4. Obrazložena pobuda za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva –  po  tar. št. 18,  zvišano za 25 %.

IX. NEPRAVDNI POSTOPEK

Tar. št. 22

Zapuščinski postopek,  postopek  za  razdružitev in razdelitev solastnine,  postopek  za določanje odškodnine in zakupnine in postopek za vračanje nezakonito odvzetega premoženja:

1. Vloga s katero  se uvede postopek  in  obrazložene vloge med postopkom ter odgovor na to vlogo 50 %  iz tar. št. 18/1.

2. Zastopanje:

a) na vsakem posameznem naroku 50 %  iz tar. št.  18/1.

b) pri naroku, ogledu in delu izvedenca izven sodišča  50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %

b) proti procesnim sklepom v postopku 50 %  iz tar. št. 18/1

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo,  obrazložena pobuda za vložitev izrednega pravnega sredstva ter predlog za dopustitev pravnega sredstva  – po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 23

Postopek za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti in drugi nepravdni postopki (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25):

1. Vloga

a) s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo

300 točk

b) obrazložene vloge med postopkom po točki 1 a

c) nadaljnje vloge 50 % iz točke 1 a

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok in narok na kraju samem po točki 1 a

– nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1 a.

 3. Pravno sredstvo:

a) proti meritorni odločbi

375 točk

b) proti drugim sklepom

150 točk

c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo

450 točk

Tar. št. 24

Postopek za odvzem opravilne sposobnosti, za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti:

1. Vloga s katero se uvede postopek:

– za odvzem opravilne sposobnosti

100 točk

– za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti

200 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

-drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.

Tar. št. 25

Postopek za amortizacijo listin in protestiranje menic:

1. Vloga:

a) na podlagi katere se začne amortizacijski postopek

– pri vrednosti listine do 1000 točk

50 točk

– pri vrednosti listine nad 1000 točk

100 točk

b) druge obrazložene vloge med postopkom

50 točk

2. Vloga za protestiranje menice ali čeka – 25 % iz tar. št. 18/1, vendar ne manj kot

100 točk

3. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi – po točki 1 in 2, zvišano za 25 %

b) proti drugim sklepom 50 %  iz točke 1a in 2  te tar. št..

Tar. št. 26

Nepravdni postopek po določbah zakona o gospodarskih družbah:

1. Vloga, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo po tar. št. 18/1,

vendar ne manj kot

300 točk

2. Obrazložena vloga med postopkom:

– prva vloga po točki 1

– druga in nadaljnje vloge 50 % iz točke 1.

3. Zastopanje

– prvi narok po točki 1

-drugi in nadaljnji naroki 50 % iz točke 1.

4. Pravna sredstva:

a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25 %

b) proti drugim odločbam 50 %  iz točke 1

c) izredno pravno sredstvo  po točki 1, zvišano za 50 %.       

X. IZVRŠILNI POSTOPEK

Tar. št. 27

1. Predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek 50 % iz tarifne št. 18, vendar ne več kot

200 točk

2. Predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti  50 % iz tar. št. 18.

3. Predlog za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih  in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank 50 % iz tar. št. 18.

4. Zahteva za priznanje tujega izvršilnega naslova:

a) v ocenljivih zadevah 50 % iz tar. št. 18

b) pri neocenljivih zadevah

200 točk

5. Sestava predloga dražbenih pogojev – po tar. št. 18/1.

6. Redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo po tar. št. 18.

7. Druge obrazložene vloge:

a) 25 % iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 50 točk, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika;

b) 50 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari;

c) 75 % iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina,  ali na druge  premoženjske  oziroma materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve.

8. Zastopanje na  naroku, ki ga razpišeta sodišče ali izvršitelj 50 % iz tar. št. 20.

XI. UPRAVNI POSTOPEK

Tar. št. 28

1. Vloga, s katero se uvaja upravni postopek in odgovor na to vlogo:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1, pri čemer se pri zastopanju pravnih oseb upošteva zgornja omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore

b) v neocenljivih zadevah     

200 točk

 2. Obrazložene vloge med postopkom:

– prva obrazložena vloga po točki 1

– druge in nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1.

3. Druge vloge 25 % iz točke 1.

4. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po  točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.        

5. Pravno sredstvo in odgovor na pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 25 %.

6. Izredno pravno sredstvo in odgovor na izredno  pravno sredstvo – po  točki 1, zvišano za 50 %.

XII. POSTOPKI PRED KONTROLNIMI IN INŠPEKCIJSKIMI ORGANI

Tar. št. 29

1. Pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa:

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1, pri čemer se pri zastopanju pravnih oseb upošteva zgornja omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore

b) v neocenljivih zadevah

200 točk

2. Zastopanje na naroku:

– prvi narok po točki 1

– drugi in nadaljnji naroki 50 % iz  točke 1.

3. V primeru, da se obravnava več med seboj različnih zadev, se vrednosti iz točke 1. in 2. zvišajo za 25 % za vsako dodatno obravnavano zadevo, vendar ne več kot za 100 %.

XIII. UPRAVNI SPORI

Tar. št. 30

 1. Tožba in odgovor na tožbo :

a) v ocenljivih zadevah – po tar. št. 18/1, pri čemer se pri zastopanju pravnih oseb upošteva zgornja omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore

b) v neocenljivih zadevah

500 točk

 2. Obrazložene vloge:

a) prva obrazložena vloga po točki 1

b) nadaljnje obrazložene vloge 50 % iz točke 1

c) druge vloge 25 % iz  točke 1.

3. Zastopanje:

a) prvi narok po  točki 1

b) nadaljnji naroki   50 % iz  točke 1.

4. Pravno sredstvo in odgovor na pravno sredstvo  po  točki 1, zvišano za 25 %.

5. Izredno pravno sredstvo in odgovor na izredno pravno sredstvo  po  točki 1, zvišano za 50 %.

XIV. POSTOPEK ZA REGISTRACIJO GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA 

Tar. št. 31

1. Vloga za vpis:

– ustanovitve gospodarske družbe v sodni register

200 točk

– samostojnega podjetnika

150 točk

2. Vloga za vpis sprememb v sodni register                                                                                                                                                                                                                      

100 točk

3. Predlog za prenehanje subjektov po skrajšanem postopku

100 točk

4. Druge obrazložene vloge 50 % iz točke 1, 2 in 3.

5. Pravno sredstvo po točki 1, 2. in 3 zvišano za 25 %.

XV. PRIPRAVA SPLOŠNIH AKTOV IN STATUSNE ZADEVE

Tar. št. 32

1. Sestava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem gospodarskih družb ter njihovimi statusnimi spremembami in drugih splošnih aktov po tar. št. 35, glede na višino osnovnega kapitala, vendar ne manj kot

500 točk

2. Priprava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem društev in drugih pravnih oseb

od 500 –  1500 točk

3. Zastopanje strank na skupščini subjektov iz točke 1 (glede na višino zastopanega kapitala) in 2 –  50 % iz   točke 1 in 2.

4. Vodenje skupščine subjektov iz tč. 1 po tar. št. 18/1 glede na vrednost kapitala, vendar ne manj kot 500 točk, iz tč. 2  pa po tč  2 te tar. št.

XVI. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, STEČAJNI, LIKVIDACIJSKI POSTOPEK IN POSTOPEK IZBRISA BREZ LIKVIDACIJE

Tar. št. 33

1. Sestava predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja – po tar. št. 18/1 ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen.

2. Obrazložene vloge med postopkom 50 %  iz točke 1.

3. Priglasitev terjatev:

a) Priglasitev upniških terjatev  na podlagi  verodostojnih  listin  po tar. št. 27/1

b) Priglasitev drugih upniških terjatev in pravic po tar. št. 18/1

c) Priglasitev ločitvenih in izločitvenih zahtevkov po tar. št. 18/1, zvišano za 50 %

d) Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja  po tar.št. 18/1, vendar ne več kot

200 točk

4. Zastopanje na narokih 50 %  iz točke 1 oziroma točke 3.

5. Pravno sredstvo po  točki 1, zvišano za 25 %.

6. Vloga ali pravno sredstvo v postopku izbrisa brez postopka likvidacije

a) glede na vrednost osnovnega kapitala pravne osebe po tar. št. 18/1 zvišano za 25 % vendar najmanj 500 točk

b) v primeru pravnih oseb brez osnovnega kapitala                                                      

500 točk

XVII. SESTAVLJANJE LISTIN

Tar. št. 34

1. Pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičninah in o drugih stvarnih pravicah na nepremičninah  po tar. št. 18/1.

2. Pogodba o odtujitvi ali zamenjavi premičnin, pogodba o prenosu obveznosti ali terjatev in posojilna ter posodbena pogodba – 50 % iz tar. št. 18/1, vendar najmanj

100 točk

3. Pogodba o razdružitvi oziroma razdelitvi solastnega ali skupnega premoženja, pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, menjalna pogodba za nepremičnine, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o razdelitvi premoženja med dediči, izročilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti in podobne pogodbe – po točki 1, zvišano za 25 %.

4. Zakupna pogodba, najemna pogodba, podnajemna pogodba – od vrednosti zakupnine in najemnine za dogovorjeno dobo, vendar pri zakupni in najemni pogodbi največ za tri leta, pri podnajemni pogodbi pa največ za eno leto – po tar. št. 18/1, vendar največ

300 točk

5. Enostranska izjava (vknjižbeno dovoljenje, izbrisno dovoljenje, dovoljenje za bremen prosti odpis in pod.) 25 % iz  točke 1, vendar najmanj 100 točk.

6. Listina v neocenljivi zadevi:

a) v enostavni zadevi

50 točk

b) v zahtevnejši zadevi

100 točk

7. Izjava poslednje volje:

a) enostavna, kadar oporočitelj določi samo dediče svojega premoženja

100 točk

b) zapletena – po tar. št. 18/1, zvišano za 25 %, vendar najmanj

200 točk

c) predlog za hrambo oporoke                                                                       

100 točk

8. Listina, ki je sestavljena na obrazcu

100 točk

9. Vrednosti storitev iz točk 1 – 9 te tarifne številke (razen točke 7. c)) so določene za sestavo prvega osnutka listine. Pregled prvega osnutka listine iz točk 1 – 9 te tarifne številke (razen točke 7. c)) se obračuna v višini 50% vrednosti storitev iz teh točk. Zastopanje stranke v pogajanjih in usklajevanje besedila listin v procesu pogajanj se obračuna po urnih postavkah iz tar. št. 39.1.(b) in 39.1.(c).

Tar. št. 35

1. Gospodarska pogodba: prvi osnutek po tar. št. 18.

2. Gospodarska pogodba, pri kateri vrednost ni ugotovljiva: prvi osnutek – glede na zahtevnost

   od 200 do 1000 točk

3. Gospodarska pogodba z inozemskimi pogodbeniki: prvi osnutek – po tar. št. 18/1, zvišano za 200 %.

4. Pregled prvega osnutka listine iz točk 1 – 3 te tarifne številke se obračuna v višini 50% vrednosti storitev iz navedenih točk. Pogajanja in usklajevanje besedila gospodarskih pogodb iz navedenih v procesu pogajanj se obračuna po urnih postavkah iz tar. št. 39.1.(b) in 39.1.(c).

XVIII. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK

Tar. št. 36

1. Vpisi:

a) predlog za vpis lastninske ali drugih stvarnih pravic

150 točk

b) za vpis etažne lastnine

200 točk

c) za vpis zaznamb

150 točk

d) drugi vpisi

100 točk

2. Narok v zemljiškoknjižnem postopku – po točki 1.

3. Pravno sredstvo proti zemljiškoknjižnemu sklepu in odgovor na to sredstvo – po točki 1, zvišano za 25 %.

XIX. POSTOPKI ZARADI PREKRŠKOV

Tar. št. 37

1. »Predlog s katerim se uvede postopek, odgovor na predlog, druge obrazložene vloge v postopkih za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopki)

a)    v zadevah kjer je izrečen vzgojni ukrep opomina                                        

          100 točk

b)    v zadevah, kjer je bila izrečena globa, po  tar. št. 18/I, vendar ne manj kot                        

          100 točk

2.   Predlog s katerim se uvede postopek,  plačilni nalog, odgovor na predlog,  druge obrazložene vloge, ter zagovor obdolženca in oškodovanca na narokih

a)  v zadevah kjer je izrečen opomin ali vzgojni ukrep                                                  

          150 točk

b) v zadevah, kjer je izrečena globa, po  tar. št. 18/1, vendar ne manj kot                                                                                                                                                                                                       

          150 točk                                                                                                                                                                                                                       

c)     v zadevah, kjer je podan  poleg glavne kazni še izrek stranske kazni, kazenske točke v cestnem prometu, izgon tujca iz države ali odvzem predmetov zvišano za 50% po točki a) in b) 2. odstavka

č)   v zadevah kjer je zagrožen uklonilni zapor                                                             

                      200 točk

d)   v ocenljivih zadevah carinskih, deviznih in davčnih prekrškov po tar. št. 18/1 vendar ne manj kot                                                                                

          150 točk

e)   v neocenljivh zadevah deviznih in carinskih prekrškov                                            

          150 točk

3. Zagovor pravne in odgovorne osebe po tar. št. 12

4. Redno pravno sredstvo po točki 1 in 2, zvišano  za 25%

5. Izredno pravno sredstvo po točki 1 in 2 zvišano za 50%

XX. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH IN DRUGIH ZAHTEVKOV

Tar. št. 38

1. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, odgovori na take vloge  – po tar. št. 18/1.

2. Obravnavanje zahtevkov pred navedenimi pravnimi osebami in njihovimi organi:

– prvi narok po tar. št. 18/1

– nadaljnji naroki 50 %  iz tar. št. 18/1.

3. Pravno sredstvo po tar.št. 18/1, zvišano za 25 %.

4. Obrazložen opomin pred tožbo (v kolikor ne vsebuje zahtevka iz točke 1 te tar. št.)

– v ocenljivih zadevah 25 % iz  tar.št. 18, vendar ne manj kot

 100 točk

 – v neocenljivih zadevah

 100 točk

XXI. NASVETI, MNENJA IN UDELEŽBA NA KONFERENCAH, PREGLEDI SPISOV IN LISTIN 

Tar. št. 39

Če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik:

1. Posveti, nasveti in mnenja:

a) za posvet za vsake začete pol ure

100 točk

b) za pripravo ter udeležbo na konferencah in sestankih za vsake začete pol ure

100 točk

c) za pisne pravne nasvete in pravna mnenja za vsake začete pol ure dela 100 točk

2. Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu, za vsake začete pol ure

100 točk

3. Za obrazložene dopise (kolikor ne gre za storitev iz tar. št. 38/1 in 38/4)

50 točk

4. Za kratke dopise in obvestila

20 točk

5. Za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek

50 točk

6. Za izpolnjevanje formularjev – za vsake začete pol ure

50 točk

7. Za razne druge storitve (npr. nakazila izvedenin, taks in podobno)

za vsako storitev

20 točk

8. Hramba oporoke in drugih listin

100 točk

XXII. POSTOPKI V ZVEZI Z JAVNIMI NAROČILI

Tar. št. 40

1. Zahtevek za revizijo po tar. št. 18/1upoštevaje zgornjo omejitev vrednosti storitve, ki je predvidena za gospodarske spore          

2. Obrazložene vloge med postopkom 50 % iz tar št. 18/1                                                  

3. Zahteva za nadaljevanje postopka 25% iz tar. št. 18/1

4. Predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka 50 % iz tar. št. 18/1

XXIII. POSTOPKI ZARADI VARSTVA PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA

Tar. št. 41

1. Nadzorstvena pritožba in rokovni predlog                                          

200 točk

2. Zahteva za pravično zadoščenje po tar. št. 38.

XXIV. POSTOPKI PRED MEDNARODNIMI SODIŠČI

Tar. št. 42

Splošno

1. Vloga, s katero se začne postopek pred Mednarodnim sodiščem za človekove pravice, Sodišči Evropske skupnosti (Sodišče prve stopnje in Sodiščem Evropske skupnosti in Sodiščem za uslužbence), Mednarodnim kazenskim sodiščem, Mednarodnim pomorskim sodiščem ali drugimi mednarodnimi sodišči (mednarodna sodišča):

a) v ocenljivih zadevah po tar. št. 18/1, vendar ne manj kot 2000 točk

b) v neocenljivih zadevah glede na zahtevnost:

od 2000 do 4000 točk

2. Prva obrazložena vloga med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi 75 % po točki 1. te tarifne številke.

3. Zahteva za obravnavo zadeve pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice in odgovor nanjo, pritožba in odgovor na pritožbo pred Sodišči Evropske skupnosti ali katerakoli vloga, ki ima naravo pravnega sredstva pred drugim mednarodnim sodiščem ter vsaka nadaljnja vloga v pritožbenem postopku po točki 1. te Tar. št. zvišano za 25 %.

4. Ta tarifna številka se uporabi, če ni drugače določeno za posamezno mednarodno sodišče ali ne velja izrecno predpisana Tarifa za posamezno mednarodno sodišče, ki jo je odvetnik dolžan upoštevati. 

Tar.št. 43

Sodišče Evropskih skupnosti

1. Vloga s katero stranka zahteva brezplačno pravno pomoč                                       

500 točk

2. Vloga s katero stranka zahteva odpravo dejanj ali ukrepov, predlaga izdajo začasnih ukrepov, postavi predhodno vprašanje, poda zahtevo za intervencijo, predlaga izdajo zamudne sodbe ali odpravo le te, poda predlog za  izredno revizijo in revizijo, vloži pritožbo zoper odločbo arbitraže, poda predlog za razlago sodne odločbe, predlaga izdajo predhodne odločbe, glede na zahtevnost

od 1000 do  največ 3000 točk, vendar v zadevah, ki imajo naravo gospodarskega spora največ 6000 točk

Tar.št. 44

Evropsko sodišče za človekove pravice

1. Vloga s katero stranka zahteva brezplačno pravno pomoč                                     

500 točk

2. Vloga, s katero se predlaga začasne ukrepe, zahteva razlago sodbe, revizijo sodbe, predlaga, da se opravijo preiskovalni ukrepi, glede na zahtevnost            

od 1000 do 3000 točk

3. Vloga, s katero se postavi zahtevek za pravično denarno zadoščenje oziroma poda obrazložen predlog za sklenitev prijateljske poravnave, glede na zahtevnost od

500 do 1000 točk

4. Druge obrazložene vloge, s katerimi se uveljavlja kakšna od pravic, ki gredo stranki v postopku

500 točk

5. Udeležba odvetnika na obravnavi ali seji senata sodišča, ki poteka izključno zaradi zaslišanja priče ali na kraju kjer je zaslišana priča 1000 točk na dan, vendar skupaj največ                   

3000 točk

6. Sodelovanje odvetnika pri pogajanjih glede sklenitve prijateljske poravnave             

500 točk

7.  Odvetnik je upravičen tudi do povrnitve vseh ostalih stroškov v dejanski višini, ki so določeni v tej Tarifi.

POSTOPKI PRED DRUGIMI MEDNARODNIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI

Tar. št. 45

1. Vloga, s katero se začne postopek pred Evropsko komisijo, Uradom za harmonizacijo in notranji trg (OHIM), Evropskim patentnim uradom (EPO), Evropskim varuhom človekovih pravic ali drugim mednarodnim organom ali organizacijo

a)    v ocenljivih zadevah po tar. št. 18/1, vendar ne manj kot 2000 točk

b)    v neocenljivih zadevah, glede na zahtevnost

od 2000 do 4000 točk

2. Prva obrazložena vloga med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi 75 % po točki 1 te Tar. št.

3. Pritožba, ali vloga, ki ima naravo pravnega sredstva v postopku in odgovor na takšno vlogo po točki 1. te Tar. št. zvišano za 25 %.

XXV. VREDNOTENJE STORITEV, KATERIH VREDNOST NI IZRECNO  DOLOČENA V TARIFI 

Tar. št. 46

1. Storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, obračuna odvetnik za vsake začete pol ure po

100 točk

2. V neocenljivih zadevah, v katerih vrednost storitve s tarifo ni izrecno določena, vrednost obravnavanega predmeta pa se ne da ugotoviti s primerjavo po petem odstavku 4. člena splošnega dela tarife, obračuna odvetnik za vsako posamezno storitev (vloge, zastopanje na narokih, pravna sredstva, ipd.) po

100 točk

Ljubljana, dne 10. aprila 2010.

                                                                       Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije

                                                                       Miha Kozinc  l.r.

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife daje upravni odbor (UO) Odvetniške zbornice Slovenije pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife. Ta pojasnila in obvezne razlage so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja.

Na tem mestu so zbrane obvezne razlage in pojasnila sprejete na sejah upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije od 11.11.1999 dalje. Okrajšava “UO” in datum pomenita datum seje upravnega odbora, na katerem je bilo pojasnilo oziroma obvezna razlaga sprejeto. 


UO 11.11.1999
– Okrajno sodišče Grosuplje je zaprosilo za mnenje glede tar. št. 32 odvetniške tarife in sicer, ali se v postopku uveljavljanja odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnici odvetniku poleg zahtevka posebej prizna tudi plačilo za pripravljalno vlogo. Pripravljalna vloga namreč ni vloga, na podlagi katere bi potekal postopek za odločitev odškodnine in tako po gramatikalni razlagi odvetniku to plačilo ne pripada. 

Upravni odbor je zavzel SKLEP:

Tar. št. 32 odvetniške tarife v 1. točki tarifira “Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine …”, v 2. 
točki ” Obravnavanje pred navedenimi pravnimi osebami …” in v 3. točki 
“Sklenitev izvensodne poravnave…”.

Po točki 1. te tar. št. lahko uvrstimo tudi “Pripravljalno vlogo” kot “drugo obrazloženo vlogo”, ki je za pojasnitev oziroma obrazložitev zahtevka morda bila potrebna, pri čemer pa je seveda stvar presoje v konkretnem primeru, ali je taka pripravljalna vloga bila res potrebna. Širše gledano upravni odbor meni, da bi bilo treba eventuelno “pripravljalno vlogo tarifirati v okviru dejavnosti iz postavke, predvidene v točki 2 te tar. št.


UO 02.12.1999
– Odvetnik je zaprosil za stališče v primeru, ko je iz zemljiške knjige izpisal zemljiškoknjižne podatke, le-te je nato v pisarni prepisal na formularje zemljiškoknjižnih izpiskov, jih nato predložil v potrditev zemljiški knjigi, in to v primeru, ko je izdelal 40 takšnih zemljiškoknjižnih izpiskov. Zanimalo ga je stališče, kako lahko obračuna v danem primeru odvetniško storitev. 

Sprejet je bil SKLEP:

Odvetnik v takšnem primeru obračuna odvetniške storitve po porabljenem času. 


UO 01.02.2000
– Okrajno sodišče je posredovalo odvetniški zbornici vprašanje, ali ima zbornica oblikovana merila, kaj šteje kot pripravljalno vlogo, obenem je zbornici posredovalo dopis odvetnika, s katerim dopisom je odvetnik poslal zavarovalnici naknadno medicinsko dokumentacijo, obenem pa zahtevek razširil za nematerialno odškodnino ter ta dopis v pravdnem postopku opredelil kot pripravljalno vlogo. Sodišče sprašuje, ali je ta dopis šteti za pripravljalno vlogo ali ne. 

Upravni odbor je v zvezi s tem sprejel SKLEP:

Stvar ocene sodišča samega je, ali bo dopis odvetnika ocenilo kot pripravljalno vlogo ali ne. Člani upravnega odbora sami so ocenili, da ta dopis ne izpolnjuje zahtev po obliki in vsebini, kot se pričakuje od pripravljalne vloge. 

– Odvetnik iz Raven na Koroškem je opozoril na prakso sodišča v Mariboru, ki mu kot odvetniku izven sedeža sodišča ne priznava stroškov za porabljeni čas za odsotnost iz pisarne v času potovanja in potnih stroškov do sodišča oziroma kilometrine z utemeljitvijo, da je upravičen le do stroškov, ki bi nastali zaradi substitucije. Na pritožbo odvetnika je enako stališče zavzelo tudi pritožbeno sodišče. 

Upravnega odbora je sprejel SKLEP:

Med potrebne stroške zastopanja je možno uvrstiti tudi stroške iz člena 13/3 in čl. 14/3 odvetniške tarife v primerih, ko gre za zahtevnejše primere, v katerih substituiranje ni možno, ali pa v primerih, ko gre za obravnavo zadeve zaupnejše narave, kjer substituiranje ni primerno ter v primerih, ko je izkazano, da ni bilo možno najti substituta, kakor tudi, če stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v kraju njenega prebivališča ali sedeža. V drugih primerih, ko stranka vztraja, da odvetnik opravi zastopanje izven sedeža svoje pisarne, trpi sama stroške, če je tako zastopanje zahtevala. 


UO 21.03.2000
– Odvetnik je zaprosil za stališče, kako postopati v nerešeni odškodninski zadevi, kjer je bil honorar določen v odstotku in je prišlo do prenehanja pooblastila. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

V primeru preklica pooblastila v zadevah, kjer je dogovorjeno plačilo odvetniških storitev v odstotkih, zadeva pa ni končana, odvetnik obračuna opravljene storitve v skladu s tarifo. 

– Odvetnika iz Maribora sta zaprosila za tolmačenje tarife v zvezi s priznavanjem tuje sodne odločbe. Menila sta, da predlog za priznanje tuje sodne odločbe ni ovrednoten v odvetniški tarifi. 

V zvezi s tem je bil sprejet SKLEP:

Storitev je ovrednotena v tar. št. 20 sprejetega predloga o spremembi odvetniške tarife. Do sprejetja predloga o spremembi odvetniške tarife pa se storitev s priznavanjem tuje sodne odločbe obračunava po tar. št. 34 odvetniške tarife. 

(Zaprosilo za tolmačenje in odgovor je bil podan v času, ko še ni bila dokončno spremenjena odvetniška tarifa).

– Odvetnik je zaprosil za tolmačenje, kako obračunati zastopniške stroške v primerih, ko je sklenjena poravnava pri zavarovalnici v zvezi z izplačilom odškodnine. 

Sprejet je bil SKLEP: 

Zastopniški stroški se obračunajo tako, da se k znesku dogovorjene odškodnine po poravnavi prištejejo obresti in zastopniški stroški odmerjeni s strani zavarovalnice ter od tako dobljenega zneska obračuna dogovorjeni odstotek nagrade – če je med stranko in klientom tak pisni dogovor. 


UO 13.04.2000
– Zaprosilo za presojo 8. člena odvetniške tarife sta naslovili na upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije prizadeti stranki, ki sta v postopku denacionalizacije opravili sami namesto odvetnika številna opravila, vsled česar sta ocenili, da odvetnik ni upravičen terjati od njiju plačilo po 17. členu Zakona o odvetništvu, menili sta, da odvetniku pripada le plačilo po 8. členu odvetniške tarife. 

V zvezi s tem je bil sprejet SKLEP:

Sporazum o plačilu odvetniških storitev, ki je sklenjen v predpisani obliki, obvezuje stranki. Eventuelni spor o veljavnosti tega sporazuma je stvar sodnega postopka. 

Če je bil sporazum o nagradi sklenjen pred uveljavitvijo Zakona o odvetništvu, je ničen. 


UO 03.10.2000
– Odvetniška pisarna je zaprosila upravni odbor za tolmačenje, kdaj nastane v primerih ex offo obveznost za obračun DDV; ali od priglasitve stroškov sodišču ali ob sprejemu sklepa sodišča, ali ob dejanskem plačilu iz proračuna. 

Sprejet je bil SKLEP:

Odvetniška zbornica Slovenije ni pristojna za tolmačenje davčnih predpisov. Upravni odbor pa meni, da nastane obveznost za obračun DDV po pravnomočnosti sklepa sodišča o odmeri stroškov. 

– Odvetnica je seznanila upravni odbor odvetniške zbornice s sklepi območnega zbora, ki je zaprosil za tolmačenje odvetniške tarife glede spornega sklepa Okrožnega sodišča o odmeri stroškov odvetnici kot zagovornici po uradni dolžnosti. Zaradi ustreznega stališča upravnega odbora je citirala obrazložitev spornega sklepa, kot sledi:

“Odvetnica je priglasila stroške kot sledi:

– zagovor odbd. v predhodnem postopku 6.8.2000 160 tč
– trajanje 6 x nadaljnje pol ure 300 tč
– čakanje 1 x začete in 5 x nadaljnje pol ure 270 tč
– povišek po čl. 12 OT 730 tč


Sodišče ni priznalo stroškov poviška po čl. 12 Odvetniške tarife po postavkah trajanja in čakanja, ker je štelo, da ta plačila predstavljajo odmero za porabljeni čas in jih ne gre uvrščati med odvetnikova opravila za stranko ali t.i. storitve pravne pomoči. 12. čl. Odvetniške tarife namreč predvideva 100% povišek za opravila, ki jih je odvetnik opravil za stranko v dela prostih dnevih. Katere so storitve pravne pomoči je razvidno iz tarifnega dela Odvetniške tarife med katere pa odvetnikova prisotnost na naroku – trajanje in čakanje, ne spadajo. Pojmovno teh postavk niti ni možno uvrstiti med storitve oz. opravila, zaradi česar je njihovo vrednotenje tudi opredeljeno v posebnem 13. čl. tarife. Ostali stroški so bili priznani v celoti, ker so skladni z odvetniško tarifo, določili Zakona o kazenskem postopku ter opravljenim delom.”

Na ta sklep se je odvetnica pritožila, območni zbor iz Nove gorice se je z njenim stališčem strinjal, potem pa sprejel sklep, naj upravni odbor Odvetniške zbornice kot edini pristojni organ za pojasnila o razlagi tarife, obravnava ta problem ter sporoči sklep območnemu zboru, ki bo ta sklep posredoval Okrožnemu sodišču v Novi Gorici. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Odvetniška tarifa se uporablja enotno, zagovornici pripada 100% povišek na vse opravljene storitve, tudi za postavki trajanja in čakanja. 


UO 07.12.2000
– Odvetnik Mihael Jenčič je naslovil na upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije vprašanje, kolikšna nagrada se prizna odvetniku, ki v isti zadevi zastopa svojo stranko hkrati kot zagovornik in pooblaščenec zasebnega tožilca. Menil je, da bi glede na opravljeno delo odvetnika (zagovornika in pooblaščenca zasebnega tožilca) odvetnik bil upravičen v takšnem kazenskem postopku priglasiti:

Stroške zastopanja zasebnega tožilca
Stroške zagovora obdolženca in
Urnino ter še ostale stroške, kakor na primer odsotnost iz pisarne, čakanje na obravnavo….

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Stališče Mihaela Jenčiča je pravilno.

– Odvetnik iz Kranja je upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije zaprosil za pojasnilo, kako obračunati zastopniške stroške v denacionalizacijskem postopku, kjer je zastopal stranko in v začetku postopka ocenil spor za odvetniške storitve na 300 točk, kasneje pa se je ugotovilo, da je stranka v tem denacionalizacijskem postopku prejela 210.000 DEM.

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Kadar vrednosti spora ni moč določiti ob začetku zadeve, se pa kasneje tekom denacionalizacijskega postopka določi vrednost premoženja, ki je predmet denacionalizacije, sme odvetnik obračunati storitve po tako ugotovljeni vrednosti. 


UO 22.03.2001
– Odvetnik je predlagal, da upravni odbor sprejme stališče oziroma razlago v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr.št. I Cp 630/2000, v kateri sodbi je sodišče zavrnilo priglašene stroške navodil substitutu oz. poročila substituta, z utemeljitvijo ” ker to ni posebej tarifirano.”

Člani upravnega odbora so sprejeli SKLEP:

Odvetnik je upravičen do nagrade za dopis substitutu in do nagrade za dopis substituta substituentu. 
V obravnavanem primeru je očitno odvetnik napačno opredelil opravljeno storitev z “navodila za substituta” , omenjena storitev bi morala biti opredeljena z besedo “dopis”.

– Član upravnega odbora Marjan Feguš je posredoval zaprosilo za oblikovanje mnenja do odločitve Sodnika za prekrške Republike Slovenije, ko je odločal o zakonitih zamudnih obrestih v zvezi s priznano nagrado. Šlo je za primer, ko je Carinarnica Dravograd odločila o nagradi in potrebnih stroških, ni pa priznala zamudnih obresti na priznane stroške z utemeljitvijo, da odvetniku pripadajo zakonite zamudne obresti le v primerih, ko so le-ti postavljeni po uradni dolžnosti. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

Tretji odstavek 16. Člena Odvetniške tarife velja tudi za prekrškovne postopke. 

– Odvetnik je zaprosil za mnenje glede priznavanja stroškov odvetnikovega zastopanja v zvezi s sklenitvijo izvensodne poravnave. Gre za primer, ali je odvetnik upravičen v primeru, da gre za sklenitev poravnave z Republiko Slovenijo v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi neupravičenega pripora tudi do plačila stroškov zastopanja za podpis poravnave. 

V zvezi z omenjenim zaprosilom je bil sprejet SKLEP:

Odvetnik je upravičen uveljavljati stroške zastopanja za sklenitev (in ne za podpis) poravnave na osnovi določbe 2. odstavka 32. člena Odvetniške tarife. 

– Odvetnica je zaprosila še za pojasnilo o uporabi Odvetniške tarife tar. št. 4 za zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca v predhodnem kazenskem postopku v primeru, ko odvetnik kot zagovornik oz. pooblaščenec oškodovanca prisostvuje zaslišanju prič in obdolžencev, med posameznimi dejanji pa je časovna razlika, včasih le po nekaj minut. Sprašuje, ali naj odvetnik obračuna točke določene s tar. štev. 4 za vsako zaslišanje posebej ali pa naj obračuna nadaljevanje v skladu s 1. odst. 13. čl. Zakona o odvetništvu.

Upravni odbor je v zvezi s tem vprašanjem sprejel SKLEP:

V omenjenem primeru odvetnik obračuna točke določene s tar. št. 4 ter za vsake nadalnje (pol) ure po 50 točk, v kolikor gre za dlje časa trajajoče pavze obračuna še čakanino po I. odstavku 13. čl. Zakona o odvetništvu. 


UO 03.07.2001
– Predsednica senata disciplinske komisije I pri Odvetniški zbornici Slovenije, odvetnica Živa Drol Novak je zaprosila za pojasnilo glede uporabe oziroma tolmačenja 8. točke tar. štev. 28:

– ali se kot listina, ki je sestavljena na obrazcu, šteje tudi tipska pogodba, ki jo 
odvetnik uporabi za isto stranko v enakih zadevah (analogija z zastopanjem 
več strank v isti zadevi)

– ali se kot listina iz 8. točke tarifne št. 28 šteje tipska pogodba, ki jo odvetnik 
izroči svoji stranki in jo ta uporablja v enakih zadevah, tako da samostojno 
spreminja ustrezne podatke (npr. pri asignacijah spreminja stranke in višino 
zneskov)

– ali se kot že cit. listina šteje samo tista, ki je vnaprej stiskana in v javni prodaji 

Člani upravnega odbora so sprejeli SKLEP:

Listina, ki je sestavljena na obrazcu je samo tista listina, ki je v veljavni prodaji in je tiskana na posebnem obrazcu, za vse ostale listine, ki jih sestavi odvetnik, pa ni utemeljna uporaba uporaba določbe 8. točke tar. št. 28 odvetniške tarife.


UO 04.09.2001
– Odvetnik je zaprosil za tolmačenje 11. člena Odvetniške tarife. Zastopa namreč več oškodovancev iz istega škodnega dogodka, v katerem so bili vsi poškodovani. Zavarovalnici je posredoval za vsakega posameznika ločen zahtevek, ker zdravljenje ni bilo istočasno zaključeno, zavarovalnica pa mu je za vsakega ločeno poslala poravnavo in stroške odmerila v skladu z 11. členom Odvetniške tarife, kar po njegovi presoji ni pravilno. 

V zvezi z omenjenim zaprosilom so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP:

V danem primeru je odvetnik upravičen do povračila stroškov zastopanja za vsako stranko, saj gre v danem primeru za sicer enako pravno podlago, pri čemer je dejanska podlaga le navidezno enaka. 

– Odvetnik je zaprosil za tolmačenje, ali je skladno z določilom 3. odstavka 16. člena Odvetniške tarife, da je do zakonitih zamudnih obresti, v primeru zamude s plačilom stroškov in nagrade, upravičen le zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, ali pa je morebiti do navedenih zakonitih zamudnih obresti upravičen tudi zagovornik po pooblastilu. 

Sprejet je bil SKLEP:

Do zakonitih zamudnih obresti je upravičen zagovornik po uradni dolžnosti kot tudi zagovornik po pooblastilu. 


UO 02.10.2001
– Tolmačenje 3. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi z določbo 8. člena Odvetniške tarife.
Upravni odbor je obravnaval problematiko obračuna odvetniških storitev v primeru, ko sta odvetnik in njegova stranka sklenila pisni dogovor iz katerega sledi, da je odvetnik upravičen poleg 10% od dobljene odškodnine za svoje delo obračunati tudi ”neposredne pravdne stroške”, v kolikor pride do tožbe.

Upravni odbor je za proučitev zadeve zadolžil odvetnika Mihaela Jenčiča, sicer zadolženega za tolmačenje Odvetniške tarife, ki je podal pisno mnenje in sicer:

Zakon o odvetništvu v 3. odstavku določa, da je odvetnik upravičen obračunati svoje storitve tako, da pri tem uporabi določbe Odvetniške tarife, namesto takšnega načina pa si lahko izgovori največ 15% delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki (sprejeto je tudi stališče, da se na enak način lahko v premoženjskopravnih zadevah obračuna tudi plačilo odvetnikovih storitev, kadar je sklenjena sodna poravnava).
Odvetnik lahko izbere torej le en način plačila, ne more pa obeh v 3. odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu predvidenih načinov kumulirati. Kumuliranje obeh načinov je v izrecnem nasprotju z določbami citiranega 17. člena Zakona o odvetništvu.

Sprejet je bil SKLEP:

Upravni odbor soglasno sprejema tolmačenje odvetnika Mihaela Jenčiča.


UO 06.12.2001
– Odvetnik je v zvezi z dopisom Ministrstva za finance z dne 11.07.2001 štev. 415-1/01/DŽ, iz katerega izhaja , da predstavlja osnovo za davek na dodatno vrednost vse, kar predstavlja plačilo, ocenil, da je odprto vprašanje, ali se oprostitev DDV nanaša le na upravne in sodne koleke, ali tudi na plačilo upravne in sodne takse z nakazilom v gotovini. Menil je, da bi naj bilo stališče Ministrstva za finance v nasprotju z določbami Zakona o davku na dodatno vrednost.

Upravni odbor je sprejel tolmačenje, da je dopis Ministrstva za finance jasen, da predstavlja osnovo za davek na dodatno vrednost vse, kar predstavlja plačilo in da stališče Ministrstva za finance v dopisu z dne 11.07.2001 ni v nasprotju z določbami Zakona o davku na dodatno vrednost.

– Odvetnik je podal pobudo OZS, da bi le-ta opozorila Ministrstvo za notranje zadeve glede postopanja Upravne enote Koper, ko je le-ta zaradi neplačane takse preko Davčnega urada – izpostava Lucija izdala sklep o prisilni izterjavi ”kazni” in ”stroškov postopka o prekršku” ter blokirala odvetnikov žiro račun. Ocenjuje, da kot odvetnik v nobenem primeru, ko zastopa stranko, ni taksni zavezanec. 

Upravni odbor je sprejel SKLEP:

V primerih, ko odvetnik zahteva od upravnega organa določene podatke, je zavezan plačilu takse.

– Dolenjski območni zbor odvetnikov je seznanil upravni odbor s primerom, ko je DURS Novo mesto pri odvetnici zahteval podatke o premoženjskem stanju njene stranke, s kakšnim zahtevkom je uspela, kdaj bo opravljeno izplačilo in kdo je dolžnik. Območni zbor je predlagal, da upravni odbor zavzame ustrezno stališče. 

Po obravnavi tega primera je bil sprejet SKLEP:

Odvetnica ni zavezanka za posredovanje podatkov o svoji stranki, zato ni dolžna dajati podatkov, ki jih DURS Novo mesto zahteva.


UO 08.01.2002
– Obravnavano je bilo zaprosilo, kako vložitev nasprotne tožbe vpliva na višino tožbenega zahtevka oz. s tem povezanimi pravdnimi stroški.

Upravni odbor je v zvezi s tem sprejel naslednji SKLEP: 

Vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe se združita v skupno vrednost spornega predmeta, ko sodišče sprejme sklep, da se zadevi združita.
Do združitve zahtevka po tožbi in zahtevka po nasprotni tožbi, se opravljene storitve obračunavajo ločeno po vrednosti pcto za tožbo in ločeno po vrednosti pcto za nasprotno tožbo.

– Odvetnik je zaprosil za tolmačenje oz. za pojasnilo v zvezi s povrnitvijo stroškov v kazenskem postopku, ko je bila obdolžencu zaradi uspešne pritožbe znižana prvotna kazen za eno polovico.

Upravni odbor je sprejel SKLEP :

Obdolženec je dolžan trpeti stroške kazenskega postopka v vsakem primeru, v kolikor je s sodbo spoznan za krivega, ne glede na to, ali mu je bila v pritožbenem postopku kazen znižana ali sploh odpuščena. Bistveno za rešitev konkretnega problema je, da je bil obdolženec spoznan za krivega. 


UO 05.02.2002
– Okrožno sodišče v Kopru je zaprosilo za razlago 10. člena Odvetniške tarife.
Gre za primer, ko je zagovornik zagovarjal obdolženca za več kaznivih dejanj ter zahteval za prvo kaznivo dejanje 100% plačilo, ter dodatno za tri posamezna kazniva dejanja še 75% poviška (za vsako nadaljnje kaznivo dejanje 25%). Glede na to, da je obtožnica očitala obtožencu štiri posamična istovrstna kazniva dejanja, ki so bila v izreku sodbe pravno kvalificirana kot eno nadaljevano kaznivo dejanje, sodišče sprašuje, ali je odvetnik upravičen do povišanja odvetniške tarife.

Sprejet je bil SKLEP

Določilo člena 10. Odvetniške tarife je jasno. V danem primeru je odvetnik torej upravičen do poviška do zadnjega naroka glavne obravnave, na kateri je tožilec modificiral dejanje v eno nadaljevano kaznivo dejanje. Po modifikaciji obtožbe pripada odvetniku za to zadnjo obravnavo le 100%, prejšnja opravila se obračunajo s povišico za vsako nadaljnje kaznivo dejanje.


– Davčni urad v Kranju je 08.01.2002 naslovil na Odvetniško zbornico Slovenije vprašanja v zvezi z izstavljanjem računov za opravljeno odvetniško delo. Po mnenju davčnega urada bi v odvetnikovih izdanih računih moral biti podatek o številu in vrednosti točke, ker je le tako mogoče ugotoviti ceno odvetniške storitve. Ker v računih ni navedenih podatkov o številu točk in vrednosti točke, po mnenju davčnega urada v Kranju davčni zavezanec ni izkazal podatkov, ki so predpisani s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZDDV in 5. in 6. točko prvega odstavka 63. člena PZDDV.
Enako ni naštetih podatkov v stroškovnikih, ki jih je odvetnik v primerih zastopanja po uradni dolžnosti vložil v sodni spis, torej ni podatkov, ki jih predpisuje 35. člen ZDDV in 63. člen PZDDV.

Odgovore na omenjeni vprašanji je pripravil Mihael Jenčič, odvetnik iz Maribora, pri čemer je po njegovi oceni obe vprašanji mogoče strniti v enoten odgovor:

Davčni urad ni pristojen za ugotavljanje pravilnosti obračuna odvetnikovega dela. Pravilnost obračuna je v smislu 17. člena Odvetniške tarife (Ur.l. RS 7/95 s spremembami in dopolnitvami) pristojnost Upravnega odbora OZS.

Odvetnik je dolžan svoj račun le specificirati oziroma priložiti specifikacijo, iz katere je razvidno opravilo, ki ga je za stranko izvršil ter navesti ceno oziroma vrednost opravljenega dela. S takšno vsebino je povsem zadoščeno določbam 34. in 35. člena ZDDV in 63. člena PZDDV.

Pripomniti velja, da je vrednost točke oziroma vsakokratna vrednost točke, veljavna v času izstavitve računa, objavljena v Uradnem listu RS, kar pomeni, da mora biti organu, ki opravlja odmerni postopek znana in torej v nobenem primeru ne more predstavljati obveznega elementa računa v smislu citirane davčne zakonodaje.

Stroškovnik, ki ga odvetnik pošlje sodišču, je po svoji pravni naravi predlog sodišču za odmero stroškov zastopanja (zagovora).

Vrednost storitve določi sodišče s sklepom, pri čemer je dolžno uporabiti veljavno odvetniško tarifo. Ta v tretjem odstavku 3.člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila po vrednosti točke, veljavne v času plačila. 

Iz gornjega razloga torej odvetniki praviloma ne navajajo vrednosti točke v sodišču predloženem stroškovniku, saj sodišča izdajo sklepe o višini stroškov zastopanja po vložitvi stroškovnika, večkrat z daljšim časovnim zamikom, v tem času pa se vrednost točke, ki je veljala ob vložitvi stroškovnika, lahko spremeni. 

Glede na povedano torej sodišču predložen stroškovnik odvetnika ni mogoče šteti za račun v smislu že citiranih določb ZDDV in PZDDV, prav tako pa veljavni predpisi ne nalagajo odvetniku, da bi v tak stroškovnik moral navesti vrednost točke oziroma je navajanje vrednosti točke lahko celo v nasprotju z določbo že citiranega tretjega odstavka 3.člena OT. 

– Odvetnica je zaprosila za tolmačenje tarifne št. 28, ki se nanaša na vrednotenje dela za sestavljanje listin. Sprašuje, katera točka te tarifne številke se uporablja za vrednotenje sestave kupoprodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, ki jo je potrebno sestaviti v obliki notarskega zapisa.

V zvezi z omenjenim zaprosilom je bil sprejet SKLEP:

Za sestavo kupoprodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice je uporabiti tarifo št.28 točko1.


UO 05.03.2002
– Odvetnica je zaprosila za stališče Odvetniške zbornice v primeru, ko je po končani preiskavi v kazenskem postopku, ki je tekel na zahtevo Okrožnega državnega tožilca, kazenski postopek nadaljevala oškodovanka, ki je vložila obtožnico. Oškodovanka na obravnavo ni prišla, kazenski postopek zoper obdolženca je bil pravnomočno ustavljen. Odvetnica je za obdolženca prijavila stroške zagovora, nakar je prejela sklep predsednika senata, da je oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške zagovora obdolženca. Zoper izdani sklep se je odvetnica pritožila, saj bi po njeni oceni sodišče moralo odločiti, da bremenijo stroški zagovora obdolženca proračun, ki jih ima pravico izterjati od oškodovanke v skladu z ZKP. O pritožbi je odločal senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom tako, da je pritožbo zagovornice zavrnil in navedel, da proračuna ne obremenjujejo stroški, navedeni v 3. odst. 96. čl. ZKP in da naj torej obdolženec oz. zagovornica sama iščeta oškodovanko, da bo plačala stroške postopka.

Po proučitvi omenjenega zaprosila so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP

Določilo 3. odst. 96. čl. ZKP je jasno, senat Okrožnega sodišča v Celju je torej odločil pravilno.


UO 06.06.2002
– Odvetnica je podala pobudo upravnemu odboru, da izoblikuje enotno stališče o tem, da odvetnik pri predložitvi stroškovnika ni dolžan priložiti tudi potrdila o tem, da je davčni zavezanec.

Pri obravnavi te pobude je bilo soglasno sprejeto stališče odvetnika Mihaela Jenčiča, da zadostuje, če je odvetnik v stroškovniku priglasil tudi postavko za DDV. Sicer pa se odvetnikom priporoča, da stroškovnikom prilagajo potrdila, da so davčni zavezanci, kar pa po mnenju upravnega odbora ni nujno. 

– V zvezi z zaprosilom odvetnika glede tolmačenje odvetniške tarife v primeru, ko je sodišče priznalo zagovorniku zaradi odsotnosti obtoženca nagrado samo za porabljeni čas, ne pa 50% nagrade po tarifni številki 5 točka 8 je upravni odbor sprejel tolmačenje, da zagovorniku pripada 50% po tarifni številki 5 točka 8, saj se obravnava prične z oklicem zadeve.
Po oceni upravnega odbora je tolmačenje sodišča napačno.

Upravni odbor je zavzel stališče tudi v zvezi z vprašanjem ali je pritožba zoper sklep o odmeri stroškov pritožba zoper meritorno odločbo ali je to pritožba zoper procesno odločbo.
Tolmačenje upravnega odbora je, da je pritožba zoper sklep o odmeri stroškov pritožba zoper procesno odločbo.


UO 12.12.2002
– Državna podsekretarka Darja Lendero Kos je zaprosila za podatek o višini Odvetniške tarife, ki velja za pravno – strokovno delo pri pripravi zakona.

Sprejet je bil SKLEP:

Pravno – strokovno delo pri pripravi zakona ni tarifirano v Odvetniški tarifi. V Odvetniški tarifi je tarifirano le delo odvetnikov. V danem primeru bi se lahko eventuelno uporabilo le določilo 8. člena in 4. člena Odvetniške tarife.


UO 11.03.2003
– Odvetnica je zaprosila za pojasnilo, kako naj zaračunava odvetniške storitve v primerih, ko je prevzela zastopanje 136 fizičnih oseb proti pravni osebi. 

Upravni odbor je sprejel naslednji SKLEP:

Odvetniške storitve odvetnik v primerih, ko zastopa več oseb obračunava v skladu s 11. čl. Odvetniške tarife.


UO 05.06.2003
– Način obračunavanja odvetniških storitev v primeru sklepanja izvensodnih poravnav z zavarovalnicami.
Odvetnik je opozoril na problematiko priznavanja odvetniških stroškov v primerih, ko pride do izvensodnih poravnav, konkretno je navedel, da zavarovalnica Triglav d.d., OE Celje priznava za sklenitev poravnave le 50% stroškov, določenih v Odvetniški Tarifi, čeprav je praksa drugih enot zavarovalnice takšna, da priznavajo dvoje postavk po tarifni številki 13 Odvetniške Tarife glede na višino sklenjene poravnave.
Člani upravnega odbora so soglasno ugotovili, da odmera stroškov Zavarovalnice Triglav d.d., OE Celje odstopa od prakse ostalih enot, saj le-te priznavajo dvoje postavk po tarifni št. 13 Odvetniške tarife v primeru izvensodnih poravnav.

Predsednik OZS odvetnik Miha Kozinc je v zvezi s to problematiko predlagal, da se vsem članom Odvetniške zbornice Slovenije posreduje dopis in se jih pozove, da posredujejo zbornici eventuelno problematiko v zvezi s poslovanjem z zavarovalnicami pri urejanju odškodnin. Po prejemu pripomb članstva s tem zvezi se je zavezal kontaktirati osebno s predsednikom zavarovalnic in urediti ta problem.


UO 07.10.2003
– Upravni odbor je obravnaval vlogo bivšega odvetnika za tolmačenje odvetniške tarife in sicer glede tega, ali je odvetnik, ki zastopa tujo fizično ali pravno osebo dolžan ob prevzemu zastopstva le-tega obvestiti, da bo pri obračunu svoje nagrade uporabil tujo tarifo.

Upravni odbor je sprejel naslednji SKLEP:

Niti odvetniška tarifa, niti Kodeks odvetniške poklicne etike ne določata, da bi moral odvetnik tujo fizično ali pravno osebo, oz. osebo, ki ima sedež ali bivališče v tujini, ob sprejemu pooblastila vnaprej seznaniti s tem, da bo uporabil tujo odvetniško tarifo. Tudi prej veljavna (niti sedaj veljavna odvetniška tarifa) take določbe ne vsebuje. Iz navedenega sledi, da ni obvezno, da mora odvetnik pred sklenitvijo pooblastilnega razmerja stranko vnaprej seznaniti o uporabi tuje tarife. 9.člen tarife o odvetniških storitvah, ki je veljala od 26.09.1991 do 05.02.1995, je v 1. odstavku vseboval določbo, da sme odvetnik obračunati stroške po tej tarifi ali po predpisih in tarifah, ki veljajo na območju države, v kateri ima stranka svoj sedež ali bivališče, ali v kateri odvetnik stranko zastopa oz. zanjo deluje. Iz tega pa sledi, da se lahko odvetnik odloči za uporabo tuje tarife šele v trenutku, ko obračuna opravljeno storitev, ne pa že ob sklenitvi pooblastilnega razmerja.


UO 09.12.2003
– Predlog odvetnika za pojasnilo in obvezno razlago Odvetniške tarife
Odvetnik je zaprosil za pojasnilo in obvezno razlago II.odstavka 8.člena Odvetniške tarife (2003), veljavne od 11.07.2003 in II.odstavka 10.čl. Odvetniške tarife, veljavne od 07.06.2000 do 10.07.2003.

Sprejet je bil SKLEP:

Prej veljavna tarifa (OT 2000) je v II.odst. 10.čl. določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek za 25%, vendar največ za 100%, za zagovarjanje istega obdolženca v kazenskem postopku, postopku zaradi gospodarskega prestopka, postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih. Iz citiranega besedila je izhajalo, da se ne priznava odvetniku dodatek 25% za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Zato je v času veljavnosti navedene OT 2000 upravni odbor že sprejel stališče, da ne pripada dodatek 25% za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja.

Od 12.07.2003 velja spremenjena odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT 2003). V tej spremenjeni OT je določeno v II.odst. 8.čl., da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%. Razlika med OT 2000 in OT 2003 je ravno v tem, da se od uveljavitve OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje, ne pa več za vsako nadaljnje kaznivo dejanje. Navedena sprememba ni slučajna, ampak je bila sprejeta ravno zaradi tega, da se prizna navedeni dodatek za vsako drugo in nadaljnje dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Sprememba je bila utemeljena s tem, da je za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja potrebno ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. S tem v zvezi je potrebno opraviti vse ustrezne storitve odvetniške pomoči za vsako posamezno dejanje v okviru kaznivega dejanja, te storitve pa so ovrednotene v posebnem delu odvetniške tarife. Iz vsega navedenega sledi, da se po uveljavitvi OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%, tudi za posamezna dejanja, ki so sestavni deli nadaljevanega kaznivega dejanja.

Brez podlage je stališče, da pripada odvetniku dodatek iz II.odst. 10 čl. OT 2000 oziroma iz II.odst. 8.čl. OT 2003 samo za zagovor. Po obeh citiranih določilih tarife pripada ta dodatek na vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca, kar nedvoumno izhaja iz besedila, ki pravi, da se ”zviša skupna cena storitve” (OT 2000) oziroma, da se ”zviša skupna vrednost storitve” (OT 2003). V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in, ki so tarifirane v posebnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.


UO 13.01.2004
– Odgovor odvetnice Vlaste Rehar na zaprosilo Odvetniške zbornice Slovenije – opr.št. 228/03, 876/02

Na zaprosilo Odvetniške zbornice Slovenije je odvetnica Vlasta Rehar podala mnenje v dveh zadevah s področja DDV:

– Odvetnik iz Murske Sobote je zbornico zaprosil za razlago Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki v 46.točki opravičuje odvetnika, da socialno šibki stranki nagrade za delo sploh ne zaračuna in se s tem v zvezi postavlja vprašanje, ali je od vrednosti opravljenega in nezaračunanega dela kljub vsemu potrebno plačati davek na dodano vrednost.

Odvetnica Vlasta Rehar meni, da Kodeks odvetniške poklicne etike resda določa, da odvetnik socialno šibki stranki nagrade sploh ne zaračuna, vendar je po njenem mnenju potrebno hkrati upoštevati, da Zakon o brezplačni pravni pomoči zagotavlja brezplačno pravno pomoč tovrstnim strankam, pri čemer je za stranke pravna pomoč brezplačna, odvetniki, ki jo nudijo, pa zaračunajo svojo storitev z DDV, seveda ob izpolnjenih pogojih iz Zakona o brezplačni pravni pomoči. V tovrstnem primeru, se pravi nudenje pravne pomoči socialno šibki stranki (tako jo je opredelil odvetnik in ne sodišče), bi bilo morebiti moč uporabiti 7.točko 2.odstavka 21.člena ZDDV, ki določa, da v primeru, če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa, kar pomeni, da je bistvenega pomena, da gre za nezaračunano odvetniško storitev izključno iz poslovnih razlogov; da pa gre za poslovni razlog, pa bo moral seveda dokazovati odvetnik. 
Ali gre za poslovni razlog ali ne, se odvetnica Reharjeva ne more opredeliti, še posebej glede na dejstvo, da je brezplačna pravna pomoč strankam zagotovljena po ZPP.

Po daljši obravnavi so člani upravnega odbora sprejeli SKLEP:

Zaprosi se davčnega izvedenca za stališče, ali je v primeru, ko odvetnik na podlagi 46. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike socialno šibki stranki nagrade za delo sploh ne zaračuna, od vrednosti opravljenega in nezaračunanega dela, kljub vsemu potrebno plačati davek na dodano vrednost.

– Odvetniška družba iz Kamnika je zaprosila za stališče o odvajanju davka na dodano vrednost: Za zastopanje v kazenski zadevi je Odvetniška družba stranki izstavila dva računa (akontacijskega 10.06.1999 in obračun kompletnega dela in stroškov dne 22.02.2002), ki sta bila s strani stranke plačana in je bil po obeh računih davek na dodano vrednost odveden. Odvetniška družba je priglasila Okrožnemu sodišču v Celju stroške po stroškovniku z dne 05.02.2002, Okrožno sodišče pa je s sklepom z dne 16.04.2002 odmerilo stroške v višini 170.814,00 SIT in 32.814,00 SIT kilometrine in davek na dodano vrednost. 
Odvetniška družba prosi za stališče, ali je dolžna na temelju sklepa Okrožnega sodišča v Celju odvesti davek na dodano vrednost od odvetniških storitev, tedaj od zneska 115.000 SIT v znesku 23.000,00 SIT, ali ne, oziroma stranki izročiti celoten znesek 170.814,00 SIT.

Stališče odvetnice Vlaste Rehar je, da je omenjeni sklep sodišča skladno z določbo 96.člena ZKP-UPB1 le sklep o povrnitvi stroškov obdolžencu, pri čemer bruto znesek resda prejme odvetnik, vendar ga je dolžan prenakazati svojemu klientu, in to v bruto znesku. Ker obdolženec nikoli ne more biti davčni zavezanec, se pravi, da DDV iz prejetega računa ni mogel upoštevati kot vhodni DDV, po sklepu prejme le toliko kot je plačal, se pravi, da ni obogaten. V konkretnem primeru bi se lahko uporabila določba 11.člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, ki pravi, da se od odškodnin ne obračunava DDV.

Prisotni člani upravnega odbora so po krajši obravnavi sprejeli SKLEP:

Člani upravnega odbora se strinjajo s stališčem odvetnice Vlaste Rehar v 2.točki njenega odgovora, ki se nanaša na vprašanje Odvetniške družbe: 
Omenjeni sklep sodišča je skladno z določbo 96.člena ZKP-UPB1 le sklep o povrnitvi stroškov obdolžencu, pri čemer bruto znesek resda prejme odvetnik, vendar ga je dolžan prenakazati svojemu klientu, in to v bruto znesku. Ker obdolženec nikoli ne more biti davčni zavezanec, se pravi, da DDV iz prejetega računa ni mogel upoštevati kot vhodni DDV, po sklepu prejme le toliko kot je plačal, se pravi, da ni obogaten. V konkretnem primeru bi se lahko uporabila določba 11.člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, ki pravi, da se od odškodnin ne obračunava DDV.


UO 16.03.2004
– Zaprosilo Odvetniške pisarne za dopolnitev obvezne razlage 8.člena Odvetniške tarife
Odvetniška pisarna s Ptuja je zaprosila za dopolnitev obvezne razlage 8.člena Odvetniške tarife, ki jo je sprejel upravni odbor na seji 9.decembra 2003. Pri priglasitvi stroškov je odvetnica Pavlovič zaradi novejše prakse sodišč, ki pri urnini ne priznavajo povišek na več obravnavanih kaznivih dejanj (7.člen OT v povezavi z 2.odstavkom 8.člena OT) na sodišče predložila obvezno razlago upravnega odbora OZS z dne 9.12.2003. Obvezno razlago je sodišče interpretiralo z razlago, da se skupna vrednost storitve zviša samo na opravila, določena v posebnem delo OT, zato povišek na urnino (ki je določena v splošnem delu OT) ni priznalo. Sodišče navaja: ”Prav tako iz obvezne razlage OT 2003 namreč izhaja, da pripada povišek (le) za vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku in ki so tarifirane v posebnem delu odvetniške tarife, kamor pa ”urnina” (1.odstavek 7.člena OT 2003), ker ni storitev ter je odvisna od poteka časa in ne od zahtevnosti zadeve, očitno ne sodi”.

Odvetnik Josip Sever se je strinjal z mnenjem odvetnice, da gre za napačno razumevanje sodišča in je to tudi podrobno pojasnil, predlagal pa je, da se obvezna razlaga, ki jo je sprejel upravni odbor na seji dne 9.12.2003 dopolni z besedilom: … ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarfe.

Sprejet je bil SKLEP:

Obvezna razlaga 2.odstavka 8.člena OT se dopolni tako, da glasi:
V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

V obravnavi so prisotni predlagali, da se zbere že podane in še aktualne obvezne razlage OT in da se vsa sodišča še posebej obvesti, da daje obvezno razlago Odvetniške tarife Odvetniška zbornica Slovenije oziroma se jih obvesti, kje se lahko dobi zbrane obvezne razlage OT. 

Sprejet je bil SKLEP:

Predsedniku OZS se predlaga, da pripravi besedilo dopisa, s katerim se še posebej obvesti vsa sodišča, da daje obvezno razlago Odvetniške tarife Odvetniška zbornica Slovenije


UO 04.05.2004
– Zaprosilo odvetnika za stališče v zvezi s priznavanjem zamudnih obresti.

Odvetnik je zaprosil upravni odbor za posredovanje stališča v zvezi z njegovo pritožbo na sklep o priznanju stroškov pri zastopanju po uradni dolžnosti v kazenskem postopku. Stališče, ki ga je zavzel senat je, da je za priznanje zamudnih obresti po čl.21 Odvetniške tarife potrebno podati poseben zahtevek za priznanje zamudnih obresti, da se torej zamudne obresti ne priznajo, če jih odvetnik izrecno v obračunu ali v urgencah na izdajo sklepa ne zahteva.

V obravnavi so prisotni člani menili, da je določilo Odvetniške tarife jasno, da pa bi bilo umestno vse odvetnike opozoriti, naj v stroškovnikih in računih zahtevajo plačilo zamudnih obresti, sodišča pa obvestiti o plačevanju v razumnem roku.

SKLEP: Vse odvetnike se opozori, da v svojih stroškovnikih in računih sodišču zahtevajo plačilo zamudnih obresti.
Sodišča se – skladno z določilom 17. člena Odvetniške tarife opozori na plačevanje računov v razumnem roku.


UO 01.06.2004
– Tolmačenje tarife (2.odst. 8.čl.)
Odvetnik iz Sežane je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v kazenski zadevi, glede na to, da se je zastopani stranki v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očitalo več dejanj, uveljavljal 100% zvišanje vrednosti storitve. Okrožno sodišče je zavrnilo priznanje 100% zvišanja vrednosti storitve, zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je odvetnikovo pritožbo zoper sklep sodišča zavrnil kot neutemeljeno. 

Člani upravnega odbora so soglašali, da je stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani v konkretni zadevi napačno, in da je sodišče spregledalo, da nova tarifa (drugače kot prejšnja) v drugem odstavku 8.člena jasno določa, da se zviša za zagovarjanje obdolženca skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano (ne kot prej obravnavano) kaznivo dejanje za 25%, vendar največ za 100%.


– Sestava odgovora na predlog Višjega tožilca, vrednotenje pravne storitve
Odvetnik iz Kopra prosi za odgovor v zvezi z vrednotenjem pravne storitve. Na predlog Višjega tožilca je sestavil odgovor in ga ovrednotil kot odgovor na pritožbo, sodišče pa mu je priznalo le 50 točk v skladu z 12.tč. tarf.št. 8 OT.

SKLEP: Odvetniku se odgovori, da je sodišče pravilno ovrednotilo njegovo storitev.


– Zavrnitev pritožbe odvetnika zoper sklep o odmeri stroškov
V kazenski zadevi, v kateri je bil odvetnik postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, je odvetnik predložil stroškovnik, v katerem je uveljavljal zvišanje skupne vrednosti storitve v skladu z določbo 2.odst. 10.čl. Odvetniške tarife na podlagi obvezne razlage Odvetniške tarife, ki jo je upravni odbor OZS podal dne 10.12.2003. Okrožno sodišče v Ljubljani pri odmeri stroškov ni priznalo povišanja po 2.odst.8.čl. Odvetniške tarife z obrazložitvijo, da gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ki ga je moč šteti le kot eno kaznivo dejanje. Zoper ta sklep se je odvetnik pritožil, Okrožno sodišče pa je pritožbo s sklepom zavrnilo in pri tem ni upoštevalo obvezne razlage upravnega odbora OZS, na kar odvetnik posebej opozarja in meni, da je potrebno s strani organov zbornice opozoriti na neupoštevanje določb Odvetniške tarife.

SKLEP: Predsednik zbornice odvetnik Miha Kozinc se dogovori za 
sestanek s predsednikom Vrhovnega sodišča RS v zvezi z vprašanjem neupoštevanja določb Odvetniške tarife in obvezne razlage upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. 


UO 06.07.2004
– Dopis odvetnika- Odvetniška tarifa (2.odst. 8.čl.)
Odvetnik je v zvezi s sklepom upravnega odbora z dne 01.06.2004 ponovno zaprosil za odgovor na vprašanje, ali ima Odvetniška zbornica Slovenije izoblikovano stališče o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih v primeru nepriznanja stroškov in nagrade zastopanja, kateri so priglašeni skladno z določilom 2.odst.8.čl.tarife, oziroma katero nadaljnje pravno sredstvo naj se uporabi v primeru, ko je sodišče o vloženem stroškovniku odločilo pravnomočno.

Prisotni člani upravnega odbora ugotavljajo, da obstoječa zakonodaja ne omogoča uporabe drugih pravnih sredstev, temveč uporabo le teh, ki so že v veljavnih zakonih. Zato tudi ne bi bilo smiselno predlagati za primer nepriznavanja stroškov še kakšno posebno pravno sredstvo. Bo pa predsednik zbornice na vse probleme opozoril Vrhovno sodišče RS in poskušal doseči, da bo praksa sodišč glede priznavanja nagrade in stroškov enotna in da bodo sodišča upoštevala obvezna tolmačenja Odvetniške tarife.


UO 14.09.2004
– Prošnja odvetnice za avtentično tolmačenje odvetniške tarife
Odvetnica iz Maribora je zaprosila za avtentično tolmačenje določil odvetniške tarife v primeru, ko odvetnik sestavi tožbo in zastopa tožečo stranko v postopku pred sodiščem prve stopnje v sporu zaradi razveze zakonske zveze in dodelitve otroka ter plačila preživnine. Sodišče je odločilo, da ji za sestavo tožbe pripada 160 točk. Meni, da ji glede na zahtevnost tožbe za razvezo, ki vsebuje tudi zahtevek za dodelitev ter preživljanje otrok pripada več in sicer 160 točk in 100 točk po OT kot je tudi sama priglasila v vlogi. 

Odvetniška tarifa vsebuje v točki d) drugega odstavka tar. št. 18 točno specifikacijo vrednosti storitve za spore zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze, ki znaša 160 točk in prav tako je v točki e) istega odstavka določena višina za tožbe v sporih za zakonito preživljanje, za kar pripada odvetniku 100 točk. 

SKLEP: Skladno z 22. členom OT se sprejme obvezna razlaga OT, ki se glasi:
Odvetniku pripada za sestavo tožbe v sporu zaradi razveze zakonske zveze in dodelitve otroka ter plačila preživnine skladno z d) in e) točko 2. odstavka tar. št. 18 OT 160 točk in 100 točk.


– Dopis notarja glede obvezne razlage mnenja odvetnika Josipa SEVERJA z dne 02.09.2003-OBVESTILO STRANKI O UPORABI TUJE TARIFE
Notar prosi za stališče upravnega odbora do mnenja odvetnika Josipa SEVERJA, z dne 02.09.2003, ki se nanaša na vprašanje, ali bi moral odvetnik stranke vnaprej informirati o tem, ali bo uporabil tujo tarifo. Odklonilno mnenje odvetnika Josipa Severja odvetnik dr. Miran Zwitter iz Celovca v svojem izvedeniškem mnenju zavrača z argumentacijo, da je tako mnenje v nasprotju z obvezno in avtentično interpretacijo Slovenske odvetniške zbornice, sprejeto na seji predsedstva dne 06.07.1992. Odvetnik Sever pojasni, da je iz dokumentacije razvidno, da je šlo pri mnenju Odvetniške zbornice Slovenije z dne 06.07.1992 za odločitev v konkretnem primeru, ne pa za obvezno tolmačenje.

Upravni odbor ponovno obravnava mnenje odvetnika Josipa Severja z dne 02.09.2003 in sprejme na podlagi določila čl. 22 Odvetniške tarife naslednjo 

obvezno razlago:

Člen 9 Odvetniške tarife, ki je veljala od 26.09.1991 do 05.02.1995 določa v 1. odstavku, da sme odvetnik tujim fizičnim in pravnim osebam svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa. Ta člen tudi določa, da ima odvetnik za storitev, ki jo opravi za domačo stranko v tujini, pravico zahtevati plačilo stroškov zastopanja po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko. V skladu z določilom čl. 42 tedaj veljavnega Kodeksa odvetniške poklicne etike odvetnik ni dolžan stranko vnaprej seznaniti, ali bo uporabil veljavno Odvetniško tarifo, ali pa bo uporabil na podlagi člena 9 Odvetniške tarife tujo tarifo. Kodeks odvetniške poklicne etike namreč ne določa, da bi moral odvetnik tujo fizično ali pravno osebo oz. osebo, ki ima sedež ali bivališče v tujini, ob sprejemu pooblastila vnaprej seznaniti s tem, da bo uporabil tujo odvetniško tarifo. 


UO 12.10.2004
– Odvetnico zanima ali se v kazenskem postopku, ki se vodi združen zoper mladoletne in polnoletne storilce kaznivih dejanj uporablja enotna tarifa in sicer tarifa za polnoletne storilce. 

SKLEP: Skladno z 22. členom OT se sprejme obvezna razlaga OT, ki se glasi:

V kazenskem postopku, ki se vodi združen zoper mladoletne in polnoletne storilce kaznivih dejanj se uporablja enotna tarifa in sicer tarifa za polnoletne storilce.

____________________________________________________________________________________________________

UO 07.04.2005:
– Tar. št. 18 in tar. št. 3 ter 8. čl. OT

Odvetnica je prosila za obvezno razlago oziroma pojasnilo o stroških odvetniškega zastopanja v zadevah odškodninskih zahtevkov in poravnav. Trdi, da zavarovalnica v identičnih primerih uporablja različne tarife. Na zavarovalnico je v letu 2004 vložila tri odškodninske zahtevke iz istega škodnega dogodka za izplačilo nepremoženjske škode, sklenjena je bila poravnava za tri oškodovance in zavarovalnica je izplačala odvetniške stroške v vseh treh odškodninskih zahtevkih, v skladu s tar. št. 18 in tar.št. 3 OT. Za v letu 2005 vložena odškodninska zahtevka za izplačilo nepremoženjske škode iz istega škodnega dogodka, pa je zavarovalnica ob sklenitvi poravnave priznala odvetniške stroške samo za en odškodninski zahtevek povišan za 10 %, v drugem primeru pa ne, po čl. 9 OT. Dopisu je tudi priložila sklenjene poravnave.

SKLEP:             

V kolikor je vložen posamični odškodninski zahtevek iz istega škodnega dogodka, pripada odvetniku nagrada po tar. št. 18 in tar. št. 3. V kolikor pa odvetnik vloži odškodninski zahtevek iz istega škodnega dogodka za več oseb hkrati, se uporablja 9. člen OT.

____________________________________________________________________________________________________

UO 24.05.2005:
– Odvetnik sprašuje ali predstavlja strošek pregleda dokumentacije in posveta s stranko posebni postavki ovrednoteni v višini po 50 odv. točk oziroma ali sta navedeni postavki vključeni v strošek osnovne storitve (tožbe). Prav tako ga zanima, ali je strošek pregleda odločbe (sodbe) in poročilo stranki posebna postavk, ali pa je tudi to vključeno v osnovno storitev.

SKLEP:           
Upravni odbor soglasno sprejema tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitev, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi.

– Problem pri obračunavanju odvetniških storitev v stečajnem postopku

Odvetniški kandidat je na upravni odbor naslovil naslednja vprašanja in razmišljanja:

1. Ali je predlog za končanje prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. čl ZPPSL mogoče (glede vrednotenja po tarifi) šteti za samostojen predlog za začetek stečaja ali zgolj za  obrazloženo vlogo med postopkom?

2. Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja naj po tarifi ne bi presegla 200 točk, kar je toliko kot je vreden en izvršilni predlog. S tako tarifo bi se strinjal, če bi delavci imeli plačilne liste ali če bi jim delodajalec naredil obračune dolgovanih zneskov in mi ne bi bilo delati obračunov plač, odpravnin, odškodnin.

 V konkretnem primeru delavci niso prejeli plačilnih list za zadnje tri mesece oz. plačilne liste niso vsebovale vseh postavk ali pa so bile napačne, bruto in neto plače zato niso bile pravilno obračunane. Plače od leta 1996 pri večini predlagateljev tudi niso bile usklajevane z rastjo izhodiščnih plač, zato pravilnega zneska plače sploh ni bilo mogoče izračunati.

 V takem primeru je bilo dela za bistveno več kot za 200 točk oz več kot pri enem izvršilnem predlogu. Ker je priglasitev ločitvene pravice, kjer so vsi podatki že znani iz npr. pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ovrednotena po točki 18 in še dvignjena za 50%, bi se moral zadnji del določbe v točki d namesto “ne več kot 200 točk” dejansko glasiti “ne manj kot 200 točk”.

 Kako naj obračunam opisano storitev? Po porabljenem času, glede na zneske terjatev (zneski terjatev se gibljejo od 3 milijone do 20 milijonov zato so razlike pri različnem obračunavanju storitev zelo velike, 200 točk, pa pomeni zneske do 330.000 tolarjev) ali kako drugače?

 3. Zastopanje na narokih je po 4. točki tar. št. 33 je ovrednoteno  na 50% iz točke 1 oz. 3, kar pomeni, da bi po tarifi narok za odločanje o začetku stečajnega postopka lahko ovrednotil zgolj na 100 točk, ker zastopam delavce. To je seveda v popolnem nasprotju z obsežnostjo in pomembnostjo zadeve. Nesorazmernost plačila po mojem dodatno potrjuje da bi se “več” iz točke d) moral glasiti “manj”.

Prosim za pojasnilo.

4. V konkretnem primeru je dolžnik po enoinpolletnih poganjih tik pred zdajci prišel s konkretnejšo ponudbo za delno poplačilo terjatev, zato je bil narok za obravnavanje predloga za začetek stečaja preložen. Koliko je vreden tak  pristop na narok? 1/4 od 3000 točk , 1/4 od 1500 točk , 1/4 od 200 ali 1/4 od 100 (torej 25) točk? Ali lahko odvetnik storitev poveča za 100%, zaradi zastopanja 16 delavcev?

5. Ali se morda tudi storitev udeležbe na sestankih (npr. pogajanja z dolžnikom z namenom sklenitve poravnave) lahko poveča skladno z 9. čl. tarife? Kaj pa v primeru, če imajo nekateri delavci že pravnomočne sodbe, drugi pa ne in so zaradi tega njihova pogajalska izhodišča različna in se jih obravnava po skupinah?

6. V konkretnem primeru je zastopal 24 oz kasneje 16 predlagateljev. Ali je pravilno stališče, da tudi v postopku prisilne poravnave oz. stečaja lahko storitev poveča za 100% (za zastopanje, predloge za končanje prisilne poravnave, najbrž pa ne pri prijavi terjatev…)?

7. Kako bi bilo najbolj pošteno ovrednotiti predloge za spremembo upniškega odbora?

Pojasnil je, da gre za postopke proti dolžniku z prezadolženostjo, ki s meri v milijardah, z okoli 300 upniki, s številnimi (ne)premičninami in ne za kak bagatelen stečaj z minimalno stečajno maso oz. prisilno poravnavo.

SKLEP:

Ad 1 Predlog za uvedbo stečaja se tarifira po tar. št. 33 tč.1, ne glede na to, ali je predlog podan v času postopka prisilne poravnave

Ad 2 Priglasitev terjatev delavca se tarifira po tar. št. 33 tč. 3.d.), pri čemer se lahko skupna vrednost storitve zviša za 10 % za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 %, če odvetnik zastopa so 30 strank, kot to določa 9. čl. OT; izračun višine terjatve – plače delavcev je po njegovem mnenju delo izvedenca, ki ga je težko odvrednotiti v okviru odvetniške tarife, zato bi moral za to storitev obstajati poseben dogovor med strankami, eventualno pa bi se lahko uporabila določba 6. odst. 4.čl. OT in s tem v zvezi ustrezna merila iz 3. čl. OT

Ad 3 Zastopanje na naroku v stečajnem postopku se tarifira po tar. št. 33 tč. 4 in upoštevaje 9.čl. OT (glej Ad 2)

Ad 4 Pristop na narok v stečajnem postopku ni posebej tarifiran, zato se naj v skladu s 6.odts. 4.čl. OT uporabi analogija ter s tem v zvezi tar. št. 27 tč.8, če sprejmemo razlago, da je stečajni postopke generalna izvršba

Ad 5 Glej odgovor  Ad 2

Ad 6 Glej odgovor Ad 2  

– Tar. št. 11 OT

Na vprašanje, ali je sklep o uvedbi preiskave meritorna ali procesna odločba in posledično kakšna nagrada pripada odvetniku za sestavo pritožbe zoper tak sklep, je upravni odbor sprejel skladno z 22. čl. OT

SKLEP:             Sestava pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave se tarifira po tar. št. 11/1 Odvetniške tarife. 

_____________________________________________________________________________________________________________________

UO 02.06.2005

-Upravni odbor je obravnaval vprašanje odvetnika, glede  uporabe odvetniške tarife v primeru t.i. generalne poravnave (na naroku v kazenskem postopku je bila sklenjena poravnava, ki je vsebovala tudi umike vseh medsebojnih tožb v pravdnih in kazenskih zadevah).

SKLEP:             Poravnava sklenjena na naroku razpisanem v kazenski zadevi, ki zajema tudi druge pravdne in kazenske zadeve med strankama se obračuna za poravnavo v kazenski zadevi po 2. točki tar. št. 1 OT, za vse vloge v drugih pravdnih in kazenskih postopkih med strankama, ki so bili predmet poravnave sklenjene na tem naroku, pa se obračuna po odvetniški tarifi, ki velja v kazenskih in pravdnih postopkih za vloge. 

_______________________________________________________________________________________________________________________

UO 05.07.2005– Odvetnik iz Kopra je poslal dogovor kolege o plačilu stroškov zastopanja in nagrade, za katerega meni, da je v popolnem nasprotju z načeli Odvetniške tarife in Zakonom o odvetništvu, saj gre za zaračunavanje stroškov zastopanja in nagrade po tržnih, reklamnih pogojih in ne po predpisani tarifi.

Člani upravnega odbora so se strinjali, da je pisni dogovor o višini urne postavke v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo. Dovoljen in v skladu z odvetniško zakonodajo je tudi dogovor o plačilu v odstotkih od uspeha, vendar pa ni v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo dogovor, v katerem se take postavke kumulirajo. Prav tako je v nasprotju določilo v dogovoru o pogodbeni kazni.

Upravni odbor je sprejel  SKLEP:

Na podlagi 2. odst. 17. člena Zakona o odvetništvu je dopusten pisni dogovor s stranko o višini urne postavke. Upravni odbor ni pristojen za odločanje ali je dogovorjena višina te postavke v konkretnem primeru primerna. Prav tako upravni odbor ni pristojen, da v konkretnem primeru presoja skladnost dogovora o nagradi in stroških zastopanja, vendar poudarja, da mora biti dogovor v skladu s 17. členom Zakona o odvetništvu in 18. členom Odvetniške tarife. Po mnenju upravnega odbora pa ta dogovor vsebuje nekatere postavke (kumuliranje urne postavke success fee, pogodbena kazen), ki niso v skladu z Zakonom o odvetništvu in Odvetniško tarifo.

_______________________________________________________________________________________________________________________

UO 13.9.2005

– Odvetnica iz Ljubljane je posredovala dopis Ministrstva za notranje zadeve glede priznavanja priglašenih stroškov svetovalcem za begunce, z dne 31.8.2005 in predlagala, da upravni odbor sprejme ustrezen sklep. V navedenem dopisu Ministrstvo obvešča, da morajo skladno z Zakonom o azilu svetovalci vsa dejanja za katera priglašajo stroške, opraviti sami, ne po substitutu, ki ni bil imenovan za svetovalca za begunce. Nadalje navaja, da stroškov storitev v azilnem postopku, ki jih bodo od vključno 1.10.2005 dalje opravili odvetniški kandidati (razen če je bil odvetniški kandidat imenovan za svetovalca za begunce) oziroma odvetniški pripravniki Ministrstvo za notranje zadeve ne bo več priznavalo.

Glede na to, da delo svetovalca za begunce ni odvetniško delo v smislu klasičnega pooblastilnega razmerja, ampak gre za posebne svetovalce iz seznama Ministrstva za pravosodje, na katerem so poleg odvetnikov navedeni kot svetovalci tudi odvetniški kandidati, so člani upravnega odbora sprejeli

SKLEP: Stališče  Ministrstva za notranje zadeve,  da stroškov storitev v azilnem postopku, ki jih bodo od vključno 1.10.2005 dalje opravili odvetniški kandidati (razen če je bil odvetniški kandidat imenovan za svetovalca za begunce) oziroma odvetniški pripravniki Ministrstvo za notranje zadeve ne bo več priznavalo, ni sporno. 

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 06.12.2005

– Obvezna razlaga 1.a točke tarifne številke 39 OT v zvezi s posveti s stranko v priporu

Odvetnik iz Maribora prosi za obvezno razlago o uporabi določb točke 1.a v zvezi s 1. odstavkom 39. člena OT, glede posvetov s stranko, opravljenih v priporu, in sicer, ali je to samostojna odvetniška storitev ali pa storitev, ki je že obsežena v nagradi za druge storitve zagovora.

Člani upravnega odbora so se strinjali, da je posvet s stranko, ki je  v okvirih razumnih meja samostojna odvetniška storitev in sprejeli:

SKLEP:            1. Posvet s stranko v priporu je samostojna postavka, v kolikor gre za storitev, ki je opravljena v razumnih mejah in je posvet potreben za sestavo uspešne obrambe. 

– Predlog za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi Odvetniške tarife – 9. člen OT

Odvetniška družba prosi za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi določbe 9. člena OT. Zastopajo 13 solastnikov nepremičnine, ki želijo le to prodati skupaj kot celoto. Za prodajalce opravijo vsa dejanja povezana s prodajo nepremičnine-od preverjanja pravnega stanja nepremičnine, logistična opravila obveščanj kupcev in vsakega od prodajalcev glede faz postopka prodaje do vpisov v zemljiško knjigo. Glede na določbo 9. člena OT sprašuje, ali je seštevek odvetniških točk za vsa ta opravila upravičena povišati za 100 % (po 10 % za vsako stranko in ker zastopajo 13 strank največ 100 %). Zanima jih ali se 9. čl. OT nanaša zgolj na dejanja, ki jih odvetnik opravi za stranke v postopkih oziroma zadevah ali pa se ta določba uporabi za vsa dejanja, ki jih odvetnik opravi, ko zastopa več strank hkrati.

Upravni odbor je sprejel

SKLEP:             Pojasnilo, da velja 9. člen Odvetniške tarife le za dejanja, ki jih odvetnik opravi za stranke v pravdnih oziroma nepravdnih postopkih, se pošlje odvetniški družbi. 

– Prošnja za stališče v zvezi z zapisnikom Davčnega urada

Odvetnik je zbornici priložil zapisnik Davčnega urada, iz katerega izhaja, da je odvetnik dolžan takoj ob storitvi izstavljati račune in torej obračunati DDV tudi v zadevah, ko ima dogovorjeno nagrado v odstotkih in ko zastopa plačilno nesposobno stranko. V konkretnem primeru mu DU želi obračunati DDV za nazaj, v zadevi, v kateri je imel s stranko sklenjen dogovor o nagradi v višini 15 % od izterjanega zneska in ko stranka zaradi nelikvidnosti ni imela sredstev za plačilo odvetniških storitev. Prosi zbornico za stališče.

SKLEP:  Način obračunavanja odvetnikove storitve in izstavitev računa določa čl. 19 Odvetniške tarife.

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 24.01.2006

-19. člen Odvetniške tarife, tar. št. 39 Odvetniške tarife  

Odvetnik iz Krškega prosi za mnenje glede sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, v katerem mu ni priznalo priglašenih 50 točk  za pregled listin in tožbe tožnice in 30 točk za prejem odločbe II. stopnje in poročilo stranki. Meni, da je stališče sodišča, ki ni priznalo stroškov za prejem odločbe druge stopnje in poročilo stranki, pri čemer se je sklicevalo sodišče na 19. člena Odvetniške tarife, zelo sporno.

Na seji upravnega odbora dne  24.05.2005 je bilo sprejeto tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi. Tako tolmačenje ostaja nespremenjeno. Odločitev sodišča, da ne prizna nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom, je pravilna.

Glede priglašenih stroškov prejema drugostopenjske odločbe in poročila stranki pa upravni odbor ugotavlja, da še niso nastali.

Sprejet je bil

SKLEP:            

Po pregledu sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, upravni odbor meni, da sklep sodišča ni sporen. Glede podobnega vprašanja je upravni odbor na seji dne  24.05.2005 že

sprejel tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v

osnovni storitvi. Nagrada za pregled listin in tožbe tožnice je zajeta v postavki odgovora na tožbo.

-6. čl. Odvetniške tarife, tar.št. 39,  2.odst. 21. čl. Odvetniške tarife

Odvetnik iz Portoroža je prosil za tolmačenje glede na sklep Okrožnega sodišča v Kopru v kazenski zadevi, v kateri je postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti. Sodišče mu ni priznalo:

a) povišanja po 6 čl. OT, ker meni, da se le to izključuje glede na to, da je bilo že priznano povišanje za delo v nedeljo

b) nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom

c) zakonskih zamudnih obresti, ki jih je odvetnik priglasil v stroškovniku dne 18.4.2005 in sicer od tridesetega dne  po prejemu stroškovnika s strani sodišča dalje do plačila, ker meni, da iz Zakona o izvrševanju proračuna izhaja, da se obresti lahko priznajo šele od pravnomočnosti sklepa sodišča o priznanju nagrade.

Odvetnik pritožbe zoper sklep ni vložil.

Sprejeti so bili

SKLEPI:

1. Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago 6. člena Odvetniške tarife, po kateri kumulacija nagrad po 6. členu Odvetniške tarife ni dovoljena.

2. Odločitev Okrožnega sodišča v Kopru, da ne prizna nagrade za pregled spisa, ker meni, da je ta postavka že zajeta v postavki zagovor pred senatom, je pravilna. Glede

podobnega vprašanje je upravni odbor na seji dne  24.05.2005 že sprejel tolmačenje, da se storitve, v kolikor niso zajete v drugih storitvah, ker so samostojne, obračunajo

posebej po tar. št. 39 Odvetniške tarife, sicer pa so že vštete v osnovni storitvi. Nagrada za pregled listin in tožbe tožnice so zajete v postavki odgovora na tožbo.

3. Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago: 2. odstavek 21. člena Odvetniške tarife ni v nasprotju z 2. točko 1. odstavka 23. člena

Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005.     Odvetnik je upravičen do zamudnih obresti, v kolikor sodišče ne odloči o povrnitvi stroškov

zastopanja v 30 dneh od  prejema odvetnikovega predloga.

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 14.03.2006

-Tar. št. 10 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Kopra prosi za mnenje glede termina »prva obravnava« in »zadnja obravnava« v kazenskih zadevah. Poudarja, da prihaja do različnih interpretacij, zaradi česar je v dilemi glede  zaračunavanja odvetniških storitev. Sprašuje, ali je v primeru, da je v isti kazenski zadevi več obtoženih in traja branje obtožbe in zagovori obtoženih tudi po nekaj dni, upravičen zaračunati v primeru, da se zadeva obravnava pred senatom treh sodnikov po 600 točk za vsak dan branja obtožbe in podajanja zagovorov in prav tako po 600 točk za vsak dan dajanja zaključnih govorov in izreka sodbe.

Prav tako sprašuje, ali zagovorniku pripada nagrada za prisotnost na zadnji obravnavi kot tudi za pisno vlogo ali zgolj nagrada za vlogo oziroma prisotnost, če poda svojo zaključno besedo v pisni obliki.

Skladno z 22. členom odvetniške tarife  sprejme upravni odbor

Pojasnilo:

1. Odvetniku pripada nagrada po 1. do 6. točki tarifne številke 10 za zagovor tistega dne, ko se je bral obtožni akt in za tisti dan oziroma, če jih je bilo več za tiste dni, ko je imel odvetnik sklepno besedo.

2. Če zagovornik poda svojo zaključno besedo v pisni obliki, se nagrada za prisotnost na zadnji obravnavi in nagrada za pisno vlogo ne kumulirata.

-2. odst. 17. čl. Odvetniške tarife in tar. št. 39 Odvetniške tarife

Odvetniška pisarna iz Ljubljane prosi za pojasnilo oziroma obvezno razlago o uporabi določbe 2. odstavka 17. čl. Odvetniške tarife v povezavi s 3. oziroma 4. točko tarifne številke 39 insicer:

1. ali je sestava predloga za priznanje in odmero stroškov odvetniška storitev

2. kolikor gre za odvetniško storitev, ali se ovrednoti po določbi 3. (50 točk) ali 4. točke (20 točk) tarifne številke 39

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor

Pojasnilo:       

Sestava predloga za priznanje in odmero stroškov ni odvetniška storitev.

_______________________________________________________________________________

UO 06.04.2006

-2. odst. 8. člena Odvetniške tarife

Odvetnik iz Maribora je zaprosil za pojasnilo v zvezi z zastopanjem obtoženca za nadaljevano kaznivo dejanje. Zanima ga, ali je zagovornik upravičen do poviška na podlagi drugega odstavka 8. člena tarife.

Upravni odbor je podobna vprašanja že obravnaval na sejah dne 09.12.2003 in 16.03.2004 in sprejel sklepa, pri katerih vztraja:

– sklep dne 9.12.2003:           

Prej veljavna tarifa (OT 2000) je v II.odst. 10.čl. določala, da se zviša skupna cena storitve za vsako nadaljnje obravnavano kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali            prekršek za 25%, vendar največ za 100%, za zagovarjanje istega obdolženca v kazenskem postopku, postopku zaradi gospodarskega prestopka, postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih. Iz citiranega besedila je izhajalo, da se ne priznava odvetniku dodatek 25% za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Zato je v času veljavnosti navedene OT 2000 upravni odbor že sprejel stališče, da ne pripada dodatek 25% za vsako posamezno dejanje znotraj okvira nadaljevanega kaznivega dejanja.

Od 12.07.2003 velja spremenjena odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT 2003). V tej spremenjeni OT je določeno  v II.odst. 8.čl., da se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%. Razlika med OT 2000 in OT 2003 je ravno v tem, da se od uveljavitve OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za vsako drugo in nadaljnje očitano dejanje, ne pa več za vsako nadaljnje kaznivo dejanje. Navedena sprememba ni slučajna, ampak je bila sprejeta ravno zaradi tega, da se prizna navedeni dodatek za vsako   drugo in nadaljnje dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja. Sprememba je bila utemeljena s tem, da je za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja potrebno ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to  dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. S tem v zvezi je potrebno opraviti vse ustrezne  storitve odvetniške pomoči za vsako posamezno dejanje v okviru kaznivega dejanja, te storitve pa so ovrednotene v posebnem delu odvetniške tarife. Iz vsega navedenega sledi, da se po uveljavitvi OT 2003 zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25%, vendar največ za 100%, tudi za posamezna dejanja, ki so sestavni deli nadaljevanega kaznivega dejanja.

Brez podlage je stališče, da pripada odvetniku dodatek iz II.odst. 10 čl. OT 2000 oziroma iz II.odst. 8.čl. OT 2003 samo za zagovor. Po obeh citiranih določilih tarife pripada ta dodatek na vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca, kar nedvoumno izhaja iz besedila, ki pravi, da se ”zviša skupna cena storitve” (OT 2000) oziroma, da se ”zviša skupna vrednost storitve” (OT 2003). V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in, ki so tarifirane v posebnem delu    odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

-sklep dne 16.03.2004:

Obvezna razlaga 2. odstavka 8. člena OT se dopolni tako, da se glasi:

V skupno ceno storitve ali v skupno vrednost storitve nedvomno spadajo vse storitve odvetniške pomoči, ki jih je odvetnik opravil v zvezi z zagovorom obdolženca v kazenskem postopku (ali temu podobnih postopkih) in ki so tarifirane v posebnem in splošnem delu odvetniške tarife, ne pa samo za zagovor obdolženca v predhodnem postopku ali na glavni obravnavi.

-Tar. št. 24 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Ribnice prosi za mnenje, kako naj kot zagovornik po uradni dolžnosti v postopku pridržanja na varovanem oddelku Centra starejših obračuna svoje storitve.

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife, je upravni odbor sprejel

pojasnilo:

Zagovornik po uradni dolžnosti obračunava za zastopanje v postopku pridržanja oseb v varovanih oddelkih zavodov oziroma centrov storitve po tarifni številki 24 Odvetniške tarife.

-Tar. št. 28/4 Odvetniške tarife

Odvetnik iz Ljubljane prosi za pojasnilo, ali se v primeru, ko organ druge stopnje zadevo vrne v ponovni postopek organu prve stopnje, zastopanje na prvem naroku v ponovnem postopku ovrednoti po 1. alineji tar. št. 28/4 (torej kot prvi narok) ali po 2. alineji tar. št. 28/4 (kot drugi ali naslednji narok) ob predpostavki, da je bil že v prejšnjem postopku izveden narok oziroma naroki.

Upravni odbor je skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejel

pojasnilo:

V ponovljenem postopku na prvi stopnji v pravdnih zadevah, ko torej organ druge stopnje zadevo vrne v  ponovni postopek organu prve stopnje, se zastopanje na prvem       naroku v ponovnem postopku ovrednoti po 1. alineji tar. št. 28/4, torej kot prvi narok.

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________ 

UO 01.06.2006

Odvetnik iz Kranja sprašuje, ali je ravnal korektno, ko je stranki v postopku za izterjavo preživninske terjatve, zaračunal svoje storitve po tar. št. 27 v zvezi s 1. odst. tar. št. 18 (po vrednosti) in ne v zvezi s točko e) 2. odstavka tar. št. 18 (po vrsti spora).

Upravni odbor je skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejel obvezno razlago: 

V izvršilnih postopkih, v katerih se uveljavljajo denarne terjatve,  se v zvezi s tar. št. 27. uporablja 1. odstavek tar. št. 18 Odvetniške tarife.  

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 19.09.2006

Odvetnik prosi za pojasnilo oz. tolmačenje tar. št. 22. Ni jasno, katere vloge so mišljene kot obrazložene vloge med postopkom pod točko a in katere kot druge obrazložene vloge pod točko b. 

Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni odbor pojasnilo:

Kot obrazložene vloge pod točko 1. a) tar. št. 22 Odvetniške tarife so mišljene naslednje vloge:

predlog in prva pripravljalna vloga ter odgovor na predlog in prva pripravljalna vloga nasprotnega odvetnika, druge vloge pa se tarifirajo po točki 1. b) tar. št. 22 Odvetniške

tarife. 

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 28.11.2006

– Odvetnik  je prosil za pojasnilo, ali pripada odvetniku, ki zastopa s.p. v postopku o prekršku, zaradi kršitve zakona o trgovini, v zvezi z opravljanjem njene gospodarske dejavnosti, nagrada po d) točki prvega odstavka tar. št. 37. Sodišče je priznanje stroškov zavrnilo z obrazložitvijo, da sicer s.p. res opravlja registrirano gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, vendar v svojstvu fizične osebe in je v posledici tega priznalo odvetniku storitve po točki a) 1. odstavka tar. št. 37.

Glede na dejstvo, da Zakon o gospodarskih družbah določa status samostojnega podjetnika, ki ni pravna oseba, je bilo skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejeto pojasnilo: 

Odvetnika se obvesti, da se v primeru, ko odvetnik, ki zastopa s.p. v postopku o prekršku, zaradi kršitve zakona o trgovini, v zvezi z opravljanjem njene gospodarske dejavnosti, ne prizna nagrada po d) točki prvega odstavka tar. št. 37, temveč se uporabljajo določbe a, b, c in č 1. odstavka tar. št. 37.

– Odvetnika je zanimalo, ali je upravičen, kolikor zahteva povračilo stroškov o izvršbi, do nagrade za obrazloženo vlogo po tar. št. 27/7 Odvetniške tarife. Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni obor pojasnilo:

Odvetniku, ki zahteva povračilo stroškov o izvršbi, ne pripada nagrada za obrazloženo vlogo po tar. št. 27/7 Odvetniške tarife.           

– Odvetnik je predlagal, da upravni odbor zavzame stališče v zvezi s prevzemom Eura in uporabe nove valute v odvetniški tarifi po 01.01.2007. Prav tako ga zanima glede plačevanja sodnih taks v Eurih in morebitni zamenjavi dosedanjih sodnih in upravnih kolekov za koleke v Eurih.

Opozarja tudi na pomanjkljivosti odvetniške tarife v  gospodarskih zadevah, izvršilnih zadevah ter na delovnem področju ter glede svetovanja preko novih telekomunikacij (mobiteli, el. pošta).  Odvetnik tudi meni, da bi morala sodišča v primerih ex offo zastopanja stroške obračunavati bolj ažurno.

Sprejeti so bili

SKLEPI:           

1. Odvetnika se opozori na določbe Zakona o uvedbi Eura (Ur.l. RS, št.    114/06), ki določa način zaokroževanja in sicer tako, da se cene             preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti. Prav tako je v členu 13 zakona določena rešitev zneskov v aktih.   

2. Skladno z 22. členom odvetniške tarife sprejme upravni odbor 

pojasnilo:

Za svetovanje strankam po mobilnem telefonu oziroma po elektronski pošti pripada odvetniku nagrada za posvet s stranko po točki 1 tar. št. 39 Odvetniške tarife.

4. V zvezi s problematiko izplačevanja nagrad v primerih ex offo zastopanja je upravni odbor na seji

dne 24.01.2006 sprejel

obvezno razlago:

2. odstavek 21. člena Odvetniške tarife ni v nasprotju z 2. točko 1. odstavka 23. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005.     Odvetnik je

upravičen do zamudnih obresti, v kolikor sodišče ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v 30 dneh od  prejema  odvetnikovega predloga.

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 16.01.2007

– Odvetniška točka v Eurih

Na podlagi uveljavitve Zakona o uvedbi Eura (Ur.l. RS, št. 114/06) je bil sprejet 

SKLEP:

Obstoječa vrednost odvetniške točke 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta št. 1086/2006 na 0,459 EUR. Končni znesek na obračunu odvetniških storitev oziroma na računu se zaokroži na dve decimalni mesti.

– Odvetnica je posredovala v presojo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim ni priznalo stroškov za cestnino in parkirnino z obrazložitvijo, da jih Odvetniška tarifa ne določa.

SKLEP:            

Odvetnici se posreduje pojasnilo, da je stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani pravilno, saj Odvetniška tarifa stroška cestnine in parkirnine ne določa.

________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 13.02.2007

Prošnja za mnenje o odmeri odvetniške nagrade

Odvetnica prosi za stališče v zvezi s priznavanjem nagrade. Sodišče v izvršilnem postopku odvetnici ni priznalo nagrade za poizvedbo o TRR in o davčni številki dolžnika z utemeljitvijo, da so ti stroški zajeti v storitvi za sestavo predloga za izvršbo. Odvetnica meni, da prestavlja poizvedba posebno odvetnikovo storitev, saj bi te podatke lahko pridobila tudi stranka sama.

Člani upravnega odbora so se strinjali z mnenjem odvetnika Josipa Severja, ki se strinja z odvetnico in sprejeli

SKLEP:             

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme pojasnilo:  Poizvedbe o transakcijskem računu in davčni številki občana predstavljajo posebno odvetnikovo storitev in stroški

poizvedbe niso zajeti v storitvi za sestavo predloga za izvršbo.

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 24.04.2007

Tar. št. 15, tč. 3 Odvetniške tarife

Odvetnik prosi za mnenje glede zastopanja pred delovnimi in socialnimi sodišči, ki je urejeno v tar. št. 15 tč. 3. Nekateri sodniki delovnega sodišča v primeru, ko je v delovnem sporu narok zaključen z zamudno sodbo ali sodbo na podlagi pripoznave, priznavajo stroške za zastopanje na naroku po tar. št. 20 tč. 3. Meni, da se tar. št. 20 tč. 3 v nobenem primeru ne more uporabljati za delovne spore (v prejšnji tarifi je bila za zastopanje pred delovnimi sodišči določena enaka tarifa, kot je sedaj v pravdnem postopku, zaradi posebnosti postopka pred delovnimi in socialnimi sodišči pa je bila spremenjena).

SKLEP:             

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme obvezna razlaga:

Ko je v delovnem sporu narok zaključen z zamudno sodbo ali sodbo na podlagi pripoznave, se odvetniku priznajo stroški po 3. točki tar. št. 15 Odvetniške tarife.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UO 07.06.2007

Odvetnica prosi za obvezno razlago določila tarifne št. 21/3 in 22/3c,  ali odvetniku za sestavo pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pripada nagrada kot za sestavo ”pisnega pravnega nasveta” ali mu pripada nagrada za ”sestavo izrednega pravnega sredstva”

V imenu stranke je vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ker je imela odločbo Brezplačne pravne pomoči, je na Okrožno sodišče izstavila stroškovnik, na podlagi katerega so ji za sestavo pobude priznali zgolj 100 točk za ”pisni pravni nasvet”.

SKLEP:

Na podlagi 22. člena Odvetniške tarife sprejme upravni odbor obvezno razlago: V kolikor gre za obrazloženo pobudo za zahtevo za varstvo zakonitosti, z vsemi potrebnimi elementi

za obravnavanje kot bi jo vložilo državno tožilstvo, se taka pobuda šteje po tarifi za sestavo  izrednega pravnega sredstva po tar. št. 21/3 ali 22/3c Odvetniške tarife, sicer pa kot

obrazložen dopis po tar. št. 39 Odvetniške tarife. 

UO 10.07.2007

Kaznovalni nalog

Na prošnjo Evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča RS za pojasnilo oziroma razlago skladno z določbami 22. člena Odvetniške tarife, je odvetnik, člen upravnega odbora  pripravil mnenje, v katerem ugotavlja, da je storitev ugovora zoper kaznovalni nalog najbolj ustrezno primerjati s storitvijo ugovora zoper obtožnico, ki je ovrednotena v tar. št. 8, tč. 4. OT Predlaga, da upravni odbor na podlagi 1. odstavka 22. člena Odvetniške tarife sprejme obvezno razlago:«Odvetniška storitev«ugovor zoper kaznovalni nalog« se vrednoti enako kot storitev »ugovor zoper obtožnico« po tar. št. 8, tč. 4 Odvetniške tarife.

SKLEP: 

Sprejme se obvezna razlaga: Odvetniška storitev«ugovor zoper kaznovalni nalog« se vrednoti enako kot storitev »ugovor zoper obtožnico« po tar. št. 8, tč. 4 Odvetniške tarife.

Revizija skladno z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja.

Na zbornico je prispelo vprašanje v zvezi z zahtevkom za revizijo, skladno z Zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja. Ker zahtevek za revizijo ni posebej ovrednoten v OT uporablja državni uslužbenec pri izračunu zneska za izdelavo zahtevka za revizijo tar. št. 18 Odvetniške tarife (sestavljanje vlog v pravdnem postopku glede na vrednost obravnavanega spornega predmeta). Sprašuje ali pomeni določba: “Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk.”, da lahko znaša presežek nad 120.000 točk največ 2.000 točk ali se 2.000 točk nanaša na vrednost celotne storitve?

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme upravni odbor pojasnilo: Določba tar. št. 18/1 Odvetniške tarife:«Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3.000 točk:« pomeni, da znaša nagrada v tem primeru največ 2.000 točk oziroma največ 3.000 točk v gospodarskih sporih za vsako posamezno opravilo, ne pa za vrednost celotne storitve. 

UO 04.09.2007

Umik tožbe

Odvetnik prosi za pojasnilo o uporabi tarife za umik tožbe. Meni, da je potrebno uporabiti določbo 18. tarifne številke, saj gre pri umiku tožbe za razpolaganje s tožbenim zahtevkom.

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife se sprejme obvezna razlaga: Za umik tožbe v pravdnem postopku se uporablja točka 4 tar. št. 19 Odvetniške tarife.

Isto dejansko stanje in pravna podlaga (upravni postopek, 15 pritožb)

Carinski urad Maribor je v letu 2004 izdal 15 odločb in sicer v času od 13. 9. do 5. 10. Odločbe so bile izdane v upravnem postopku v zadevah plačila carinskega dolga zoper isto pravno osebo. Pooblaščeni odvetnik je zoper zgoraj navedene odločbe vložil pritožbe in sicer je bilo vloženo 15 pritožb, od tega 11 pritožb dne 28. 9., 4 pritožbe pa 15. 10., v vsaki pritožbi pa je priglasil stroške postopka.

V vseh 15 primerih gre za isto dejansko stanje in pravno podlago, pritožbe so identične, razlikujejo se samo v številki odločbe, številki carinske deklaracije in v znesku višine carinskega dolga. II. stopenjski organ je združil devet in šest postopkov  in nato z  dvema odločbama pritožbam ugodil in zadeve vrnil v ponovni postopek, kjer je bilo ugotovljeno, da  je bila navedena družba izbrisana iz sodnega registra dne 16.12.2005 in zato so bili postopki ustavljeni.

Glede ja dejstvo, da je potrebno izdati sklep o stroških postopka, je pooblaščeni odvetnik v imenu zastopnika pravne osebe, kateri je nosil vse stroške postopka, v dopisu, s katerim je posredoval številko TRR, davčno številko in izjavo, iz katere je razvidno da je davčni zavezanec, navedel, da so bile pritožbe vložene kot posamezno pravno sredstvo, saj postopki niso bili združeni in ob priznanju stroškov upoštevati stroške vsake posamezne carinske zadeve. Pooblaščeni odvetnik pa ni dostavil računa (ov), ki ga (jih) je (ali bi ga naj) za zastopanje v navedenih zadevah izstavil stranki. Sprašuje ali je v tem primeru priznati stroške za posamezno pravno sredstvo, torej 15 krat, ali smiselno uporabiti 9. člen OT, ali pa bi glede na dejstvo, da so pritožbe identične in vložene v dveh datumskih terminih, bilo smiselno uporabiti 7. člen OT.

SKLEP: 

Carinskemu uradu Maribor se posreduje pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, sprejeto skladno z 22. členom Odvetniške tarife, da se v opisanem primeru priznajo stroški odvetnika za posamezno pravno sredstvo. Odgovora na nadaljnji vprašanji sta nikalna.

UO 27.09.2007

Isto vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo s sklenjeno sodno poravnavo

Vprašanje odvetniške kandidatke v zvezi z tolmačenjem OT, ko sodišče z istim vabilom vabi na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in se sklene sodna poravnava, se glasi ali je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku po 1. točki tarifne številke 20 (100% tar. št. 18) in do nagrade po tar. št. 3/a (250% tar. št. 18); nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku je vključena v nagrado za sklenitev sodne poravnave ali odvetniku v primeru, da je bila na poravnalnem naroku sklenjen sodna poravnava, pripada le nagrada po tar. št. 3/a, to je 250% tar. št. 18.

SKLEP: 

Skladno z 22. členom Odvetniške tarife sprejme Upravni odbor obvezno razlago: Odvetnik je upravičen do nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku po 1. točki tarifne številke 20 (100% tar. št. 18) in do nagrade po tar. št. 3/a (250% tar. št. 18).

UO 04.12.2007

Vrednosti strankinega dednega deleža

Odvetnica prosi za tolmačenje OT. Zastopa stranko v zapuščinskem postopku, kjer nastopa kot ena izmed treh dedinj. V tem postopku je njena stranka uveljavljala tudi izločitveni zahtevek. Zapuščinski postopek se je zaključil z dednim dogovorom. Pri izstavitvi računa je svoj honorar obračunala na osnovi vrednosti celotne zapuščinske mase. Stranka odklanja plačilo računa z utemeljitvijo, da je upravičena do plačila honorarja, obračunanega na podlagi vrednosti strankinega dednega deleža.

Odvetnik, člen upravnega odbora poda obrazložitev pojasni, da o tem sicer ni mogoče podati gramatikalne razlaga, saj OT tega eksplicitno ne določa. Podobna je analogija z ZPP, in sicer v primeru, ko je stranka napotena na pravdo z izločitvenim zahtevkom in se punctum obračuna od višine deleža s katerimi je stranka oz. pooblaščen odvetnik napoten na pravdo. Ker pa se dedni dogovor lahko razglasi kot poravnava, potem je odvetnica upravičena po zvišanja za 100% skladno s tar. št. 3.b Odvetniške tarife. Stališče odvetnika Josipa Severja je bilo soglasno sprejeto.

SKLEP:

Odvetnica obračuna honorar na podlagi vrednosti strankinega dednega deleža. Ker je bil zapuščinski postopek zaključen z dednim dogovorom, se honorar poviša za 100%, kot to določa tar. št. 3.b Odvetniške tarife.

Stroški v nepravdnih zadevah po ZZZDR

Odvetnica sprašuje ali je že oblikovano stališče glede stroškov v nepravdnih zadevah po ZZZDR glede predlogov za določitev stikov, odgovora na predlog, zastopanje na naroku (N), vloge med postopkom, saj tarifa iz leta 2003 tovrstnih postopkov ni predvidela, kot je to predvideno npr. za postopke po ZGD.

Odvetnik, član upravnega odbora se strinja, da ima kolegica prav, da ni posebej predvideno, saj ob pripravi OT taki postopki niso bili predvideni. Ko bo komisija za Odvetniško tarifo delala na spremembah OT bo potrebno njen utemeljen predlog tudi upoštevati. Stroški v nepravdnih zadevah po ZZZDR glede predlogov za določitev stikov, odgovora na predlog, zastopanje na naroku (N) se določajo na podlagi tar. št. 23 Odvetniške tarife. 1. odstavek tar. št. 23 določa, da se uporablja tudi v drugih nepravdnih postopkih.

SKLEP: 

Stroški v nepravdnih zadevah po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se določajo na podlagi tar. št. 23 Odvetniške tarife.

Postopki po evropskem nalogu za prijetje in predajo

Odvetnica sprašuje ali je v postopkih po evropskem nalogu za prijetje in predajo potrebno uporabiti tarifo št. 9 OT.

SKLEP:            

V postopkih po evropskem nalogu za prijetje in predajo se uporabi tarifno št. 9 Odvetniške tarife.

UO 15. 01. 2008

Postopek denacionalizacije

1.) Odvetnik prosi za pojasnilo Upravnega odbora in sicer kako obračunati storitev v denacionalizacijskih zadevah, ko se le ta rešuje z delnimi odločbami:

Ali kot vrednost obravnavnega predmeta upoštevati vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka v celoti, ali upoštevati vrednost še nerešenega zahtevka, ali upoštevati vrednost le tistega zahtevka, ki se dejansko obravnava in bo predmet kasneje izdane odločbe.

2.) Nadalje sprašuje, kako obračunati storitev, ko v isti zadevi nastopa več vlagateljev, zastopanih po več pooblaščencih. Ali kot vrednost obravnavnega predmeta upoštevati vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka in vsakemu izmed njih obračunati storitev od vrednosti celotnega zahtevka.Ali kot vrednost upoštevati tisti del postavljenega zahtevka za katerega se lahko oceni, da bo v kasnejših postopkih (zapuščinskem) pripadel njemu.

Odvetnik Josip Sever opredeli problem pod 1. točko in sicer, da odvetnik obračuna tisto kar trenutno dela in na podlagi tega izda račun v vrednosti tega zahtevka, torej se upošteva le vrednost zahtevka v delni odločbi. Račun se izda v skladu z vrednostjo zahtevka o katerem je bilo odločeno z delno odločbo.

V zvezi z 2. točko je odvetnik Josip Sever povedal, da ta problematika v tarifi ni določena, vendar, da je upravni odbor zavzel analogno stališče na seji upravnega odbora z dne 4. 12. 2007, zapuščinski zadevi za razdelitev premoženja po vrednosti dela zahtevka, ki pripada odvetnikovi stranki.

Na podlagi 22. člena Odvetniške tarife daje upravni odbor sledeče pojasnilo

SKLEP:

Odvetniška storitev, ko se le-ta rešuje z delnimi odločbami se obračuna kot vrednost obravnavanega predmeta in sicer se upošteva vrednost le tistega zahtevka, ki se dejansko obravnava in bo predmet kasneje izdane odločbe.

V primeru, ko v isti zadevi nastopa več vlagateljev, zastopanih po več pooblaščencih se kot vrednost obravnavanega predmeta upošteva vrednost postavljenega (ocenjenega) zahtevka v celoti.

UO 6.5.2008

Razlaga 4. odstavka 7. člena OT

Odvetnik prosi za razlago OT in sicer ali odvetnik, ki ima prostore v Novi Gorici in potrebuje največ 5-10 minut peš hoje, ko ga je sodišče postavilo za zagovornika po uradni dolžnosti upravičen do nagrada za »odsotnost iz pisarne v času potovanje 2 krat po 20 točk.

SKLEP:             

Odvetnik ni upravičen do nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja (4. odst. 7. člena

Odvetniške tarife), če odvetnik porabi iz prostorov pisarne do sodne stavbe 5 do največ 10 minut

peš hoje.

UO 14.10.2008

Sestava akta o etažni lastnini


Odvetnik, član upravnega odbor meni, da je potrebno pri sestavi akta o oblikovanju etažen lastnine uporabiti določila 3. točke tarifne številke 34 OT, torej obračunati storitev po tarifni številki 18, povečano za 25%, kot osnovo, od katere se storitve obračunavajo pa vzeti vrednost stavbe, ki se etažira.

SKLEP: Upravni odbor sprejme mnenje odvetnika, člana upravnega odbora, ki se glasi:

Sestava akta o oblikovanju etažne lastnine se obračunava po določilih 3. točke tarifne številke 34. Odvetniške tarife, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta vzame vrednost stavbe, ki se etažira.

UO 10.02.2009

Tolmačenje ZOdvT

Odvetnica je na zavarovalnico poslala po 1.1.2009 odškodninski zahtevek. Zavarovalnica ji je poslala poravnalno ponudbo, v kateri je priznala odvetniške stroške po Zakonu o odvetniški tarifi.

Zavarovalnica je priznala zgolj stroške nagrade za sporazum po tar. št. 110 in DDV. Odvetnica meni, da bi zavarovalnica morala priznati tudi stroške za sestavo odškodninskega zahtevka po tar. št. 2200. Odvetnica prosi, da bi upravni odbor podal v zvezi s tem svoje mnenje.

SKLEP: Tolmačenja Zakona o odvetniški tarifi ne spadajo v pristojnost upravnega odbora.

UO 14.07.2009

Odvetnik iz Maribora je opozoril na odločitev sodišča, ki je za zagovor obdolženca za štiri očitana kazniva dejanja priznalo le stroške za ugovor zoper obtožbo iz leta 2004 ter pritožbo zoper sklep iz leta 2004. Obdolženec je bil s sodbo Višjega sodišča pravnomočno oproščen dveh k.d., za drugi dve k.d. pa je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje. Odvetnik je opozoril še na prakso sodišča, ki ne priznava potnih stroškov in stroškov odsotnosti iz pisarne odvetnikom, ki niso iz Maribora. 

Komisija za odvetniško tarifo meni, da so postavke po višini skladne z odvetniško tarifo. Do vprašanja, ali so bila dejansko vsa opravila odvetnika potrebna pa se zbornica ni pristojna opredeljevati.

UO 19.01.2010


-Razlaga o uporabi tarife:

Odvetnik iz Maribora je Odvetniški zbornici posredoval svoj stroškovnik za zagovor v kazenskem postopku in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o povrnitvi stroškov za zagovor obtoženega. Sodišče je odvetniku priznalo za pristop na glavne obravnave, ki se niso opravile, ker ni bilo pogojev (odsotnost določenih obdolžencev) le 50 točk in ne priglašenih 50 % iz tč. 4 tar.št. 10. 

Po mnenju Komisije za odvetniško tarifo je pravilno stališče odvetnika, da se mu za zagovor na naroku, ki se ni opravil zaradi odsotnosti določenih obtožencev, obračuna nagrada po tč. 9 tar. št. 10 OT. V točki 9 tar. št. 10 OT je določeno: »V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50 % iz tč. 1 do 6 te tar. št.« 


-Razlaga o uporabi tarife:

Odvetnik je z gospodarsko družbo sklenil pogodbo o opravljanju odvetniških storitev – predvsem pravno svetovanje, sodelovanje pri poslovnih razgovorih in sestavljanje listin z vseh pravnih področij, za mesečen pavšalni znesek. Naročnik storitev se je dodatno obvezal, da bo odvetniku plačal tudi storitve, ki bodo presegale navedeni fiksni honorar (pavšal) in bodo specificirane po OT. Odvetnik je mesečno sestavljal specifikacijo vseh opravljenih storitev po OT. V primeru, da je v določenem mesecu opravil storitve, ki po odvetniških točkah presegajo pavšalni znesek, se je navedeni presežek prenesel v naslednji mesec. Navedeni presežki so se prenašali iz meseca v mesec in bi v sorazmernem delu prešli v izplačilo v tistem mesecu, ko bi odvetnik ne opravil storitev za pavšalno določen znesek. V primeru prenehanja pogodbe se morebitni presežek nad mesečnim pavšalom obračuna in plača v skladu z veljavno OT. 

Vprašanje: Ali je navedena pogodba v skladu s 3. odstavkom 18. čl. OT, ki določa, da sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife? 

Odgovor: Drugi odstavek 18. čl. OT določa, da se vsebina in učinki pogodbe presojajo po določbah OZ, zlasti po določbah pogodbe o naročilu. S pogodbo se torej prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Prevzemnik posla mora naročitelju poročati o stanju poslov, kar pomeni tudi o opravljenih storitvah. Če je bil v pogodbi dogovorjen znesek pavšalnega plačila le za določena opravila ali do določenega zneska, je bilo potrebno že tega razloga mesečno izdelati specifikacijo storitev kot prilogo k računu, ki pa sama po sebi še ne pomeni obračuna po določbah posebnega dela. 

vprašanje: Po kateri tarifni številki OT je potrebno obračunavati sestavo pogodbe o zaposlitvi za delavca? Po kateri tar. št. OT je potrebno obračunavati sestavo individualne pogodbe o zaposlitvi? 

Odgovor: Posebni del tarife ne zajema navedenih pogodb. Tako je odvetnik pooblaščen, da v skladu z 6. odstavkom 4. člena OT oceni storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene ob upoštevanju meril iz 3. čl. tarife. 

V skladu z 6. odstavkom 4. člena OT in meril iz 3. čl. tarife, bi se v primeru, da se sestavi pogodba o zaposlitvi tako, da odvetnik izpolni le obrazec pogodbe, ta storitev obračunala po tč. 8 tar. št. 34. V primeru pa, da se sestavi celotna pogodba o zaposlitvi, pa se storitev obračuna po tč. 4 tar. št. 34 OT. 

vprašanje: Ali je odvetnik upravičen do polnega (100%) plačila za vsako od več pogodb oziroma vlog ali za vsakega od več sestavljenih sklepov, ki se med seboj razlikujejo le po osebnih podatkih oz. firmi strank, vsebinsko pa so identični? 

Odgovor: Odvetnik je upravičen do polnega plačila za vsako opravljeno storitev posebej. 

Takšno tolmačenje je že bilo sprejeto na seji UO dne 4. 9. 2007. 

vprašanje: Ali se sestava osnutka najemne pogodbe med družbama obračuna po tarifni številki 35.1? 

Odgovor: Sestava osnutka najemne pogodbe med družbama se obračuna po tarifni št. 35.1, saj so v skladu z 13/2 čl. OZ gospodarske pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. 

vprašanje: Po kateri tarifni številki se obračunava sestavo in pripravo gradiv za sejo nadzornega sveta oz skupščine (vabila, predlogi sklepov, zapisnik) ter po kateri sestava sklepov skupščine, čistopisa akta o ustanovitvi, izjav o prevzemu novih vložkov ter sestanek pri notarju v zvezi s tem? 

Odgovor: Sestava čistopisa akta o ustanovitvi se obračuna v skladu z tar. št. 32/1. Glede na to, da posebni del tarife ne zajema vseh navedenih storitev, je odvetnik pooblaščen, da v skladu z 6. odstavkom 4. člena OT oceni storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene ob upoštevanju meril iz 3. čl. tarife. 

vprašanje: Ali se poročilo o izvajanju sklepov skupščine ter poročilo o poslovnem in finančnem stanju skupine gospodarskih družb obračuna po tarifni številki 38.1? 

Odgovor: Ne, saj tar. št. 38/1 obravnava uveljavljanje odškodninskih in drugih zahtevkov

UO 10.02.2015

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je 10.2.2015 na podlagi 1. odst. 19. člena odvetniške tarife, skladno s katerim je pristojen za pojasnila in obvezno razlago odvetniške tarife, sprejel naslednji 

SKLEP: Odvetniki so v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po ZDZdr  upravičeni do celotne nagrade po veljavni odvetniški tarifi.

Scroll to Top