Pravilnik

Svet zavoda Odvetniške akademije in inštituta za alternativno reševanje sporov Odvetniške zbornice Slovenije je na svoji korespondenčni seji, dne 17.1.2017 sprejel naslednji

PRAVILNIK O DELU MEDIACIJSKEGA CENTRA IN O POSTOPKU IZVAJANJA MEDIACIJ PRI ODVETNIŠKI AKADEMIJI IN INŠTITUTU ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Cilj Pravilnika

S tem Pravilnikom se ureja ustanovitev, organizacija in sestava Mediacijskega centra (v nadaljevanju: MC) pri Odvetniški akademiji in inštitutu za alternativno reševanje sporov Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Akademija) ter postopek, po katerem se izvajajo mediacije pri tem centru.

2. člen

Področje uporabe

Center strankam nudi storitve mediacije v postopku, v katerem stranke prostovoljno, s pomočjo enega ali več nevtralnih mediatorjev, ki ne morejo izdati zavezujoče odločbe, skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem.

Začetek postopka po tem Pravilniku lahko zahtevajo domače in tuje fizične in pravne osebe v vseh sporih o pravicah, s katerimi lahko prosto razpolagajo.

3. člen

Pogoji delovanja

Pogoje za delo MC in mediatorjev zagotavlja Akademija na svojem sedežu. Akademija  za delo mediatorjev in izvajanje mediacij organizira, zagotavlja in izvaja strokovne, administrativne in finančne naloge.

4. člen

Začetek mediacije

Predhoden sporazum strank, da bodo medsebojne spore, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, reševale z mediacijo oziroma z mediacijo pri MC, ni predpostavka za začetek postopka po tem Pravilniku.

Vsaka stranka se lahko obrne na MC in predlaga, da bi se spor ali spore, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, reševalo z mediacijo pri MC. V tem primeru poskuša MC pridobiti soglasje od nasprotne stranke oz. strank.

Izvedbo mediacije pred MC lahko predlagata tudi obe ali vse stranke v določenem sporu.

Če se stranke niso drugače sporazumele, se mediacija začne s prejemom soglasja za mediacijo, ki ga (nasprotna) stranka pisno naslovi na MC.

Če se stranka v roku 15 dni ali v drugem roku, navedenem v predlogu za mediacijo, ne izjavi o predlogu, se šteje, da je predlog za mediacijo zavrnjen.

Šteje se, da je vročitev predloga za mediacijo opravljena, če je z navadno ali elektronsko pošto vročen na naslov stalnega prebivališča oziroma sedeža nasprotne stranke oziroma njenega pooblaščenca.  

5. člen

Uporaba določb Pravilnika

Šteje se, da stranka, ki poda predlog za mediacijo in stranka, ki ga sprejme, pristajata na uporabo določb tega Pravilnika.

Stranke lahko s pisnim sporazumom odstopijo od uporabe posameznih določb Pravilnika, pri čemer sporazum ne sme biti v nasprotju z določbami slovenske zakonodaje. V primeru dvoma o tem odloča vodja MC.

II. TEMELJNA NAČELA

6. člen

Načelo zaupnosti in tajnosti

Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, vključno z dejstvom, da se pri MC vodi postopek mediacije, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.

Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator prejme od stranke (npr. na ločenem sestanku) lahko razkrije drugim strankam mediacije, razen če mu jih je stranka razkrila pod izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.

Tretje osebe brez dovoljenja strank in mediatorja ne morejo prisostvovati mediacijskim sestankom.

Načelo zaupnosti zavezuje tudi druge fizične in pravne osebe, ki sodelujejo v postopku mediacije (npr. izvedence), in tretje, ki z dovoljenjem strank prisostvujejo mediacijskim sestankom.

7. člen

Dopustnost dokazov v drugem postopku

Stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:

a) vabilu stranke k mediaciji ali dejstvu, da je bila stranka pripravljena sodelovati v mediaciji;
b) mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med mediacijo;
c) izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med mediacijo;
d) predlogih mediatorja;
e) dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti mediatorjev predlog za mirno rešitev spora;
f) listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije.

Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.

Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda (npr. zaščita interesov otrok ali preprečitev posega v telesno ali duševno celovitost osebe) ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora, sicer pa takšni podatki predstavljajo nedopustno dejstvo ali dokaz.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekala ali poteka mediacija.

Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v postopku mediacije.

8. člen

Načelo ustnosti

Mediacijska srečanja potekajo ustno, zapisnik se ne piše. Mediator in stranke lahko tekom mediacijskega postopka komunicirajo pisno in ustno.

9. člen

Načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka

Postopek mediacije se opravi hitro in s čim manjšimi stroški.

Mediator vabi stranke na sestanek z navadno ali elektronsko pošto, ustno ali s katerimkoli drugim načinom sporočanja, ki je sprejemljiv za stranke (npr. faks).

Postopek mediacije sme trajati največ 90 dni, s pisnim soglasjem strank pa se lahko postopek podaljša. O tem mediator obvesti vodjo MC.

10. člen

Načelo prostovoljnosti

Sodelovanje strank v postopku mediacije je prostovoljno. Vsaka stranka lahko kadarkoli umakne soglasje za sodelovanje v postopku mediacije.

Mediator je dolžan posredovati v sporu toliko časa, dokler stranke napredujejo v smeri sklenitve poravnave in dokler postopek teče brez zavlačevanja. V nasprotnem primeru lahko mediator postopek mediacije zaključi brez obrazložitve.

11. člen

Načelo zakonitosti

V postopku mediacije so mediator in stranke vezani na prisilne predpise.

12. člen

Načelo enakopravnosti strank v postopku

Stranke morajo imeti enake možnosti sodelovanja in sooblikovanja postopka, enake možnosti, da prosto izjavijo svojo voljo, podajo svoje predloge in svobodno sklenejo poravnavo.

13. člen

Načelo nepristranskosti mediatorja

Mediator mora ves čas mediacije ravnati popolnoma nevtralno, neodvisno in nepristransko v odnosu do strank in do izida mediacije.

Mediatorja zavezujejo pravila stroke in etični standardi mediatorjev (Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje).

Mediator ne sme pričeti z mediacijo ali z njo nadaljevati, če je z njo že začel, dokler ne razkrije vseh okoliščin (npr. obstoj sorodstvenega ali poslovnega razmerja mediatorja s stranko), ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost in neopredeljenost, oziroma bi lahko ustvarile pri udeležencih mediacije vtis, da ni popolnoma nevtralen. Ta dolžnost velja ves čas postopka.

III. POTEK POSTOPKA MEDIACIJE

14. člen

Uvedba arbitražnega ali sodnega postopka

Dokler teče postopek mediacije, se stranke zavežejo, da ne bodo začele sodnega ali arbitražnega postopka o obstoječem sporu, razen če bi sicer nastale težke in nepopravljive posledice.

15. člen

Učinek mediacije na zastaralne in prekluzivne roke

Zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med trajanjem mediacije ne teče. 

Če se mediacija konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je postopek končan brez sporazuma o rešitvi spora. Čas, ki je pretekel pred začetkom mediacije, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. 

Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet mediacije, ne izteče prej kot 15 dni po koncu mediacije.

16. člen

Stranke postopka mediacije

Stranka postopka je lahko vsaka fizična ali pravna oseba.

Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

Mediator mora med postopkom mediacije paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik.

Stranka sme dejanja v postopku mediacije opravljati osebno ali po pooblaščencu.

17. člen

Potek mediacije

Obseg pooblastil mediatorja v postopku mediacije, zlasti v kolikšni meri je pooblaščen, da podaja svojo oceno o pravnih vprašanjih in aktivno sodeluje pri pripravi osnutka možnega sporazuma o rešitvi spora, stranke določajo sporazumno.

Če se stranke o poteku mediacije niso sporazumele, mediator vodi postopek, kot šteje za primerno in v skladu s tem Pravilnikom. Pri tem upošteva vse okoliščine primera, morebitne želje strank in potrebo po hitri in trajni rešitvi spora.

Mediacije se praviloma izvajajo na sedežu MC, s soglasjem vodje MC pa tudi v drugih primernih prostorih.

Mediator se lahko srečuje ali komunicira z vsako stranko posebej ali z vsemi skupaj.

Mediator lahko ves čas mediacije daje predloge za rešitev spora. Rešitev, ki jo predlaga mediator, strank ne zavezuje.

Če se stranke niso drugače sporazumele, mediator lahko sodeluje pri oblikovanju besedila sporazuma. 

Stranke se lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali poravnave pred sodiščem.

18. člen

Jezik postopka

Če se stranke niso drugače sporazumele, mediacija poteka v slovenskem jeziku.

Če katera od strank ne razume slovenskega jezika, si mora zagotoviti prevajanje na lastne stroške.

IV. KONEC MEDIACIJE

19. člen

Postopek mediacije se zaključi:

a)      s sklenitvijo sporazuma,

b)      z izjavo mediatorja ali strank, da so nadaljnji napori v mediaciji nepotrebni, ker mediacija ni bila uspešna,

c)      z izjavo mediatorja ali strank, da umika soglasje za mediacijo.

Če v postopku sodeluje več strank, ki so pripravljene mediacijo med seboj nadaljevati, se postopek konča samo za stranko, ki je podala izjavo.

Po zaključeni mediaciji mediator MC obvesti o datumu zaključka mediacije in o tem, na kakšen način glede na 19. člen Pravilnika se je mediacija zaključila.

V. STROŠKI MEDIACIJE

20. člen

Stroški mediacije obsegajo:

a)      stroške za plačilo dela mediatorja po tarifi, ki jo določi Svet Akademije,

b)      potne stroške mediatorja v izkazani višini,

c)      morebitne druge stroške (npr. stroške za izvedensko delo),

d)     stroške za administrativno delo MC v zvezi z mediacijo (stroški MC).

Mediator stroške, vezane na njegovo delo, in potne stroške obračuna neposredno strankam postopka, v skladu z dogovorom, doseženim na mediaciji.

Če se stranke niso drugače sporazumele, vsaka stranka nosi svoje stroške (npr. za pooblaščence), stroške mediacije pa krijejo po enakih delih.

Stroške administrativnega dela MC krije mediator v fiksnem znesku od vsake dodeljene mediacije.

VI. ORGANIZACIJA MEDIACIJSKEGA CENTRA

21. člen

Sestava MC

MC sestavljata vodja MC in administrator, ki sta lahko zaposlena pri Akademiji. Delo lahko opravljata tudi na podlagi pogodbe.

Vodjo MC imenuje Svet Akademije za dobo dveh let in je lahko po poteku mandata ponovno imenovan.

Strokovne naloge MC opravlja Strokovni svet Akademije.

22. člen

Pristojnosti vodje MC

Pristojnosti vodje MC so zlasti:

–          organizacija dela MC,

–          vodenje liste mediatorjev,

–          komuniciranje s strankami in odvetniki,

–          odločanje o predlogu za izločitev mediatorja,

–          predlaganje razrešitve mediatorja Strokovnemu svetu,

–          o pripombah strank v zvezi s postopkom mediacije,

–          predlaga finančni načrt za kritje stroškov MC,

–          pripravlja letno poročilo o delovanju MC, ki ga najkasneje do vsakega 10.12. posreduje Svetu Akademije.

Pristojnosti administratorja MC so zlasti:

–          posredovanje predlogov za mediacijo in pridobivanje soglasij,

–          administriranje mediacijskih zadev,

–          vodenje statistike mediacijskih postopkov pri MC,

–          obračunavanje stroškov MC,

–          drugo po naročilu vodje MC.

Vodja MC lahko za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti pooblasti administratorja.

23. člen

Pristojnosti Strokovnega sveta Akademije

Strokovni svet Akademije odloča zlasti:

–          o pritožbah zoper delo mediatorjev,

–          o uvrstitvi na listo mediatorjev,

–          o izbrisu mediatorja z liste mediatorjev,

–          sprejema stališča o temeljnih vprašanjih delovanja MC,

–          oblikuje predloge morebitnih sprememb tega Pravilnika,

–          določa obvezne oblike nadaljevalnega izobraževanja za mediatorje na listi mediatorjev MC,

–          predlaga Svetu Akademije višino (pavšalnega) zneska, ki ga stranke plačujejo za administrativna dela MC v zvezi s postopkom mediacije,

–          drugih strokovnih vprašanjih, vezanih na delo MC.

Strokovni svet pri odločanju upošteva Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje.

VII. MEDIATORJI

24. člen

Lista mediatorjev

Pri MC se vodi lista mediatorjev. Na listo se lahko uvrsti vsak odvetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

–          je vpisan v register odvetnikov ali odvetniških kandidatov pri OZS,

–          je poslovno sposoben,

–          ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,

–          je opravil najmanj 44-urno izobraževanje za mediatorja pri Odvetniški zbornici Slovenije, Okrožnem sodišču v Ljubljani, Ministrstvu za pravosodje ali pri drugem ponudniku, ki ga potrdi Strokovni svet Akademije,

–          je pred začetkom dela opravil vsaj dve samostojni mediaciji ali vsaj dve obzervaciji mediacijskega postopka pri MC ali pred sodiščem,

–          je letno opravil vsaj 12 ur dodatnega izobraževanja za mediatorje pri ponudniku, ki ga potrdi Strokovni svet Akademije.

O izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in obveznih oblikah nadaljevalnega izobraževanja mora posameznik predložiti pisna potrdila. Če je usposabljanje za mediatorja opravljeno pri drugem ponudniku izobraževanja za mediatorje, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, je treba predložiti potrdilo in program usposabljanja.

Lista mediatorjev vsebuje naslednje podatke:

–          osebno ime mediatorja,

–          datum in kraj rojstva,

–          naslov stalnega ali začasnega bivališča oz. poslovni naslov,

–          kontaktne podatke (telefon in elektronski naslov),

–          podatke o zaposlitvi,

–          datum uvrstitve na seznam,

–          kratek življenjepis (max. 1 stran A4 format),

–          po želji fotografijo.

Lista mediatorjev je javna v delu, ki obsega naslednje podatke:

–          osebno ime mediatorja,

–          strokovni oziroma znanstveni naslov,

–          kontaktne podatke (telefon in elektronski naslov),

–          datum uvrstitve na seznam,

–          kratek življenjepis (max. 1 stran A4 format),

–          fotografija (po želji).

Te podatke lahko MC  objavi na svoji uradni spletni strani oziroma na uradni spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije.

25. člen

Izbris z liste mediatorjev

Mediatorja se izbriše z liste mediatorjev MC, če:

–          sam tako zahteva,

–          ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 24. člena,

–          ravna v nasprotju z zakonom, tem Pravilnikom in/ali Evropskim etičnim kodeksom,

–          neredno in nevestno opravlja svoje delo v postopkih mediacije,

–          se ne udeležuje obveznih oblik nadaljevalnega izobraževanja, ki jih določi Strokovni svet MC.

26. člen

Imenovanje mediatorja

Stranke sporazumno izberejo mediatorja z liste mediatorjev MC, in sicer tako, da se sporazumejo za enega mediatorja, ali pa stranka, ki je podala predlog za mediacijo, predlaga dva do tri mediatorje, stranka, ki je mediacijo sprejela, pa izbere med njimi.

Če sporazumna izbira mediatorja ni mogoča,  mediatorja določi vodja MC glede na vrstni red mediatorjev z liste mediatorjev MC, izjemoma pa po lastni presoji glede na specifičnost zadeve.

Izjemoma, na željo strank ali na predlog vodje MC in s soglasjem strank je lahko mediator tudi oseba, ki ni na listi mediatorjev MC.

Ko je mediator obveščen, da mu je bila dodeljena zadeva v obravnavo, mora določiti prvi sestanek v roku 14 dni od prejema obvestila.

27. člen

Komediacija

Mediator lahko ob soglasju strank izvaja mediacijo skupaj s komediatorjem.

Komediatorja lahko predlagajo mediator, stranke ali vodja MC. Na željo strank ali na predlog vodje MC je lahko mediator tudi oseba, ki ni na listi mediatorjev MC.

28. člen

Izločitev mediatorja

Če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, lahko stranke kadarkoli med postopkom mediacije predlagajo, da se imenuje drug mediator.

Mediator se lahko izloči iz istih razlogov in svojo odločitev sporoči vodji MC.

Če je mediator izločen, se imenuje drug mediator v skladu s 26. členom tega Pravilnika.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29. člen

Uporaba določb Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah

Za vprašanja, ki niso izrecno urejena v tem Pravilniku, se smiselno uporablja Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. list RS, št. 56/08).

30. člen

Veljavnost Pravilnika

Ta Pravilnik sprejme Svet zavoda Akademije in začne veljati 15. dan po sprejemu.

Pravilnik se objavi na uradni spletni strani Akademije oziroma Odvetniške zbornice Slovenije.

Ljubljana, 17.1.2017                                     

Predsednik Sveta Akademije

Odvetnik Rok Koren l.r.

Scroll to Top